Raketni sistem, namenjen pristanku astronavtov na Luni in prevozu posadk na Mars, je vzletel ob 23. uri po našem času (oz. ob 16. uri po krajevnem) iz SpaceX-ovega razvojnega centra v Boca Chici v Teksasu.

Spodnja polovica vesoljske ladje Starship – prva stopnja Super Heavy – je po le nekaj minutah v zraku pljusknila v Mehiški zaliv. Ekipa SpaceX-a je tokrat namreč zaradi težav prekinila načrtovani ulov nosilne rakete. Ta jim je pri prejšnji izstrelitvi sicer uspel, zato Reuters poroča, da je tokrat očitno nekaj šlo narobe.

Sorodna novica SpaceX izvedel neverjetno: ujel je ogromno raketo v zraku. Starship "pristal" na morju.

Musk je pred tokratno izstrelitvijo naštel glavne cilje testnega poleta: ponovni zagon vesoljskega motorja Starshipa med poletom, ki je ključen za njegovo manevriranje v vesolju, in pristanek v oceanu podnevi, ko bo ta bolje viden, saj so prejšnji poskusi potekali ponoči. Preizkusili so tudi materiale za toplotno zaščito. "Preizkušamo tudi na tisoče majhnih sprememb v konstrukciji," je dejal Musk.

Na raketi ni bilo ljudi, je pa bila v njej privezana banana, ki je visela na kovinski konstrukciji, poroča BBC.

Zgornja stopnja rakete je deloma poletela okrog Zemlje in približno uro po izstrelitvi padla v Indijski ocean.

Udeležba novoizvoljenega ameriškega predsednika na dogodku kaže na njegovo vse tesnejše zavezništvo z Muskom, ki bo imel koristi od Trumpove zmage na volitvah, saj naj bi imel milijarder izjemen vpliv, da bi pomagal svojim podjetjem in zagotovil ugodno vladno obravnavo.

Predpisi ameriške Zvezne uprave za letalstvo za komercialne izstrelitve raket so namreč za Muska vir frustracij, saj je prepričan, da agencija ovira napredek njegovega podjetja pri poletu na Mars. SpaceX zato pričakuje hiter napredek pri razvoju Starshipa v času druge Trumpove vlade.