"Po končni študiji je dobil pregovor, da je treba pomesti pred svojim pragom, pri meni popolnoma nov pomen. Hišni prah je lahko obogaten z večino potencialno nevarnih snovi, ki smo jim izpostavljeni vsak dan," pravi Klemen Teran z Geološkega zavoda Slovenije, ki je raziskovanju hišnega in cestnega prahu v Sloveniji namenil svojo doktorsko disertacijo. Za analizo je zbral več kot 250 vrečk sesalcev, ki so mu jih odstopili iz domov po vsej državi, v njih pa je iskal predvsem delce, manjše od 63 mikrometrov.

"Večina hišnega prahu je sestavljena iz organskih delcev, kože, dlak in drugih produktov razpadanja," pravi, v njem pa se skrivajo tudi težke kovine. "Nevarni sta predvsem dve stvari: ena je velikost, saj so to zelo drobni delci in lahko prodrejo globoko v naša tkiva, drugo pa je njihova kemična sestava, ker lahko sproščanje elementov iz njih povzroča neželene učinke." Da je dosegel primerljivost rezultatov, je na isti lokaciji zbral tri vrste vzorcev. Ob hišnem še cestni prah in del avtomorfnih tal, "s čimer dobimo ozadje, kaj bi lahko veter spihal s tal ali ljudje s čevlji prinesli v hišo".

Pri tem je ugotovil, da hišni prah slabo kaže sestavo zunanjega zraka, "zelo dobro pa prikaže stanje notranjega zraka". "Pokazalo se je, kje živijo kadilci, iz hišnega prahu je razvidno, kje uporabljajo trda kuriva, iz česa je hiša narejena, gradbeni material namreč nenehno razpada." Cestni prah po njegovem v nasprotju s hišnim zelo odslikava zunanji zrak. "To je dobra informacija za ljudi, ki živijo na onesnaženih območjih. Delci ne vstopajo neposredno prek zraka, ampak je veliko pomembneje, kaj na čevljih in obleki prinesemo v hišo."

Hišni prah: Od zlata do antimona

Ima pa na hišni prah zelo pomemben vpliv naš poklic. "Zaznal sem dva poklica. Ljudje, ki delajo v kovinsko-predelovalni industriji, lahko domov prinesejo veliko delcev iz postopkov predelave materiala, zlasti jekla, obogatenega z legirnimi elementi; drugi poklic pa je zobozdravstvo. Zaposleni v teh panogah lahko domov prinesejo tolikšne količine srebra, paladija in drugih elementov, da se zaznajo ekstremne anomalije."

Naš hišni prah je lahko tudi kot pravi rudnik zlata in srebra. "V povprečju smo zaznali gram na tono. Pri takšnih vrednostih v naravi odpirajo rudnike, ampak tu je težava količina prahu, ker bi ga morali zbrati zelo veliko." Vsi ti elementi izvirajo iz potrošniškega materiala, elektronskih naprav, nakita, vir pa so lahko tudi zidne barve.

Doma imamo tudi antimon, ki ga v notranjost in nase zanesemo s tako popularnimi oblačili iz flisa in pliša. "Flisi so najslabša mogoča oblika z vidika težkih kovin in mikroplastike. Med proizvodnjo flisa aplicirajo antimon kot zaviralec gorenja. Antimon je za naš organizem nepotreben in v celoti strupen element."

Cestni prah: največji onesnaževalec obraba zavor in gum

Drugačna zgodba je cestni prah. Tisti, ki so ga zbrali v urbanih predelih, pri določenih elementih tudi po 10-krat in več presega vrednosti prahu iz podeželskega okolja. Katere težke kovine v njem so najbolj problematične? "Antimon, kositer, barij, cink, baker … Vsi ti elementi so vgrajeni v zavornih sistemih vozil, obraba zavor in elementi, ki se izločajo ob tem, so zelo lepo vidni v vseh urbanih območjih. Naslednja je obraba pnevmatik, posledica je velika količina delcev gum, ki sodijo med mikroplastiko." Obraba zavor in pnevmatik imata torej neposreden vpliv na sestavo cestnega prahu.

Priporočeno je čim večkrat posesati ali pomiti tla

Teran ob tem priporoča pogosto sesanje ali pomivanje tal in brisanje prahu. Dobro je imeti sesalec, ki ima filtre po najsodobnejših standardih. Po njegovem mnenju je ključno, da nabiranje prahu preprečimo v domovih, kjer so majhni otroci, saj so mu ti zaradi zadrževanja na tleh bolj izpostavljeni.

Pa še dve zanimivosti: najpogostejši element, ki ga je našel v hišnem prahu, je natrij, krivka za to pa je navadna kuhinjska sol. In še: najpogostejša uporabna stvar, ki jo je našel v vrečah iz sesalcev? Nogavica – zatorej, če kdaj pogrešate svoje nogavice, poglejte v sesalec.

Tudi hišni prah ima svoj zgodovinski odtis

Če bi šli v 19. stoletje, bi bil hišni prah po domovih najpogosteje sestavljen iz delcev tal, razlaga Teran. V njem bi bilo tudi veliko črnega ogljika. Takrat se je namreč razplamtela industrijska revolucija, veliko so kurili premog, zrak in prah doma sta bila zasičena s črnim ogljikom. Hišni prah izpred dveh stoletij bi vseboval tudi veliko svinca zaradi bele barve v meščanskem okolju, v podeželskem, kjer so uporabljali apno, bi bilo tega manj. V 20. stoletju hišni prah pridobi delce plastike, po drugi svetovni vojni postane ta v množični uporabi. Viden je tudi porast svinca zaradi uporabe osvinčenega bencina. Hišni prah 21. stoletja ob tem pridobi še tehnogene elemente, ki se uporabljajo v elektroniki. Opazne postanejo tudi plemenite kovine, pa elementi, ki se uporabljajo v zobozdravstvu.

Kaj pa kozmični prah?

Povsem mogoče je, da je v vašem hišnem prahu pomešan tudi kozmični prah, pravi britanski geolog in vulkanolog Matthew Genge s kolidža Imperial v Londonu. Po Gangeu so zaradi prizadevanj na področju kozmičnega prahu poimenovali tudi osemkilometrski asteroid 6626 mattgenge med Marsom in Jupitrom. V povprečju po njegovih besedah na Zemlji vsako leto pade šest delcev na kvadratni meter. "Kar morda deluje veliko, a v resnici ni."
Drugi, bolj tehnični izraz za kozmični prah so mikrometeoriti. Ločnica med meteoriti in mikrometeoriti je pri približno milimetru premera. "Kar je večje, pri prehodu skozi atmosfero zagori, medtem ko je prihod mikrometeoritov, torej kozmičnega prahu, precej manj dramatičen."

Že več kot 30 let se posveča preučevanju drobnega kozmičnega prahu, zrno po zrno secira te delce in skuša razbrati, kdo so, v kakšnih okoliščinah so nastali, kdaj so zašli na Zemljo. Sam jih je šel iskat na moreno na Antarktiko, kjer je pod ledom odkril tanko plast prahu. "Kozmični prah se je v njej kopičil 700 000 let." Zmes mulja, snega in prahu je nato preprosto naložil v vrečko in odnesel domov. Doslej je v njej našel že približno 3000 delcev kozmičnega prahu. "Z nečim, za kar sem potreboval 10 sekund, da sem nabral, se zdaj ukvarjam že desetletja."

A kako se kozmični prah sploh da prepoznati? "Najlažje se da opaziti take, ki jih pot skozi ozračje stopi in segreje in dobijo nekakšno okroglo, kapljici podobno obliko." Pri prepoznavanju drugih si pomagajo predvsem z barvo. Kozmični prah je namreč zelo temen. Pomagajo pa si še z analizo njihove sestave. "Zame je to kot čarovnija, resnično spektakularno. Tako majhni so, a imajo identično sestavo kot celoten Sončni sistem."

Od kod izvirajo delci kozmičnega prahu?

Od kod pridejo? Z asteroidov, pravi Genge, tu so jim v pomoč redke pretekle misije na tovrstna telesa. Drug mogoč izvor pa so kometi. Doslej so namreč odkrili delce na Zemlji z nenavadno izotopsko sestavo, za katero predvidevajo, da pripada telesom v zunanjem delu Sončnega sistema. "In ti delci so za zdaj na neki način edini neposredni vzorec s katerega koli kometa." Kaj pa prah, ki bi na Zemljo zašel iz predelov zunaj našega Osončja? "Za zdaj takšnih delcev še nismo našli, kar pa ne pomeni, da jih ni. Predpostavljamo lahko, da so na Zemlji in da skrivajo v sebi zgodbo nastanka naše galaksije, zvezd in tako naprej." Mikrometeoriti so, trdi Genge, "veliko bolj kredibilen vir informacij o asteroidih, kometih in svetu tam zunaj … kot pa meteoriti". Neverjeten je tudi podatek, da je prav kozmični prah tisti, ki oskrbuje Mars z organskimi snovmi ali pa naše južne oceane z železom.