V Odmevih je oceno nevarnosti jedrske elektrarne v Zaporožju podal Andrej Stritar, nekdanji direktor uprave za jedrsko varnost in eden uglednejših slovenskih jedrskih strokovnjakov. Voditelj Igor E. Bergant ga je vprašal, kakšna je možnost ponovitve jedrske katastrofe v Černobilu, kar se v javnosti veliko omenja.

"Če bi šlo res vse narobe, če bi res nekdo načrtno raketiral ali miniral elektrarno in uničil vitalne sisteme, bi jaz to primerjal s Fukušimo, ne s Černobilom, tisto je bila drugačna elektrarna in tisto je dejansko lahko razneslo. Medtem ko je pa ta približno takšna, kot je naša ali tista v Fukušimi," je Stritar pojasnil, da jedrska elektrarna v Zaporožju ne more eksplodirati, kot je tista v Černobilu.

Brez hlajenja bi se reaktor stalil od vročine

Po njegovih besedah je ključno za varnost jedrske elektrarne, da smo v vsakem trenutku sposobni zagotavljati hlajenje reaktorja. "Imeti moramo dovolj vode in elektrike. Če tega ne bi bilo, bi se reaktor lahko pregreval, bi se stalil, in bi začele radioaktivne snovi v obliki delcev in hlapov ogrožati okolico, najbolj ogrožena bi bila najbližja okolica, razširilo bi se verjetno na nekaj deset kilometrov," je pojasnil in dodal, da bi hipotetično, če bi veter prav pihal, mogoče kaj prišlo tudi do nas, a to bi bilo "komaj merljivo", zato je kakršen koli strah popolnoma nepotreben.

Glede obiska delegacije mednarodne jedrske agencije je Stritar pripomnil, da bi bil takšen obisk v prvi vrsti "nekakšno politično dejanje, pokazatelj mednarodni skupnosti, da jim je mar za vse skupaj". Po njegovih besedah tistih nekaj ljudi v delegaciji, ki pridejo tja za nekaj dni, ne more "na kraju samem narediti česa konkretnega, lahko zgolj preverijo, kaj se tam dogaja".

Rusija dobro obvladuje jedrsko tehnologijo

"Na začetku te vojne je tukaj iz vašega studia, prvo kar je nekdo razlagal, kako najprej med vojno umre resnica. Zdaj ne vemo, kaj se točno tam dogaja. Lahko samo domnevam, da je Rusija vendar država, ki dobro obvladuje jedrsko tehnologijo, tako vojaško kot miroljubno, oni so tudi glavni izvoznik jedrskih elektrarn po svetu, danes jih gradijo, ne vem, koliko. Verjamem, da se dobro zavedajo, kaj delajo tam, da imajo tam svoje ljudi, ki vedo, kaj pomeni takšna elektrarna, in se zavedajo, da bi kakršna koli nevarnost ogrozila predvsem njih tam okrog same elektrarne, kjer je videti, da mislijo ostati, zato računam na to, da se sami trudijo, da je vzdrževanje v redu in da operaterji lahko delajo, kar je treba za varnost," je sklenil Stritar.

Čeprav je jedrska elektrarna Zaporožje v ruskih rokah, ta še vedno dobavlja elektriko ukrajinski strani. "To je ena od ugank, ki jih jaz ne razumem pri tej vojni, da dejansko te elektrarne dobavljajo elektriko sovražniku v tem trenutku. Vaše vprašanje, ali se da to kar naenkrat ustaviti? Težko, ker je treba reorganizirati, prekiniti celotno omrežje distribucijsko, ki deluje kot mreža, celota. In je težko naenkrat nekje presekati, dolgoročno se da, kar naenkrat pa težko," je odgovoril na voditeljevo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi Rusi Ukrajincem izklopili elektriko iz Zaporožja.

Leon Cizelj: Zaskrbljenosti ni

Tudi drugi strokovnjaki menijo, da je pretiran strah glede varnosti v jedrski elektrarni v Zaporožju odveč. Kot je poročal Radio Slovenija, je ne glede na to, kdo je proti tej elektrarni usmeril izstrelke, ponovitev černobilske katastrofe praktično nemogoča. Kot pravi Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan, se lahko bolj bojimo drugih stvari.

"Hude zaskrbljenosti, vsaj za nas, ki smo relativno zelo daleč, tukaj ne vidim. Mislim, da so vsa preostala tveganja, vključno z vojno in morebitnim pomanjkanjem energije, bistveno večja kot tveganje, da bi prišlo do kakšne poškodbe in izpusta sevanja iz elektrarne."

V primeru uhajanja radioaktivnega materiala bi bili najbolj na udaru ljudje na območju jedrske elektrarne in v krogu nekaj deset kilometrov od nje. Drugod bi nevarnost zaznali precej, preden bi imela negativne učinke.

Poleg tega Cizelj omenja, da zgolj naključni izstrelki ne morejo resneje poškodovati reaktorjev in povzročiti uhajanja jedrskega materiala. "Groba ocena, ki temelji še iz časov leta 1991, ko je bila ogrožena naša jedrska elektrarna, ker je grozil vojaški napad, je še vedno to, da za to, da jo resno poškoduješ z vojaškimi sredstvi, zahteva zelo intenziven in zelo usmerjen napad. Nič od tega se za zdaj v Zaporožju ne dogaja."