Datiranje kosti kaže tudi, da denisovanec ni živel le v južni Sibiriji, ampak je bil bolj razširjen, raziskavo povzema Slovenska tiskovna agencija.

Fosil je pred 30 leti v kraški jami Baishiya na Kitajskem našel nek menih in jo podaril bližnjemu muzeju, vendar zaradi njegove starosti znanstveniki takrat niso mogli izluščiti DNK.

Zdaj je skupina znanstvenikov pod vodstvom Jean-Jacquesa Hublina, vodje oddelka za evolucijo človeka na Inštitutu Max Planck, starost enega od zob iz čeljusti določila z uporabo najnovejše analize beljakovin in ga genetsko povezala s človeško vrsto denisovan, fosile katere so našli leta 2008 v Denisovi jami v južni Sibiriji.

Tako je fosil čeljusti s Tibetanske planote prva najdba vrste denisovanec izven južne Sibirije. Znanstveniki na osnovi te najdbe domnevajo, da je bilo denisovancev številčno več in da so bili precej starejši, kot so domnevali doslej, saj za prstno kost iz Denisove jame velja, da je stara približno 80.000 let.

"Do danes si ni mogel nihče predstavljati, da so ljudje, čeprav iz pradavnine, živeli na višini 3.300 metrov na Tibetanski planoti že pred 160.000 leti," je pred meseci za AFP dejal Hublin, vodja študije, ki je bila objavljena v reviji Nature.

Nedavna raziskava je pokazala, da je človek dosegel Tibetansko planoto v Himalaji pred kakšnimi 40.000 leti. "Zdaj pa imamo tukaj nekaj, kar je štirikrat starejše, kar je absolutno fenomenalno," je dejal.

Hublin je dodal, da študija potrjuje njegovo hipotezo, da "verjetno skoraj vse fosilne najdbe homininov s Kitajske in vzhodne Azije iz obdobja pred 350.000 do 50.000 leti pripadajo denisovancu".

Fosil čeljusti pa naj bi skrival tudi ključ do razumevanja, kako se je sodobni človek prilagodil na razmere z malo kisika, kar je že leta mučilo antropologe.

Leta 2015 so znanstveniki odkrili, da imajo Tibetanci in Kitajci Han nenavadno varianto gena EPAS1, ki uravnava raven hemoglobina v krvi.

Običajne variante gena na visoki nadmorski višini proizvajajo preveč hemoglobina in rdečih krvničk, zaradi česar postane kri gosta in povzroči hipertenzijo, nizko porodno težo in smrt dojenčkov.

Različica, ki so jo našli pri Tibetancih, pa povzroča veliko manjšo produkcijo hemoglobina in tako zavre hipoksijo – stanja zmanjšanega delnega tlaka kisika, ki ga začutijo ljudje na nadmorski višini prek 4.000 metrov. Ta mutacija je skoraj enaka tisti, ki so jo našli v DNK-ju denisovanca iz Denisove jame, le da so denisovanci živeli na nadmorski višini pod 700 metri.