Medtem ko nekatere azijske države že razmišljajo o šesti generaciji mobilnih omrežij (6G), Japonska je začela pripravljati strategijo za uvedbo 6G-tehnologije na začetku prihodnjega desetletja, se številne evropske države ubadajo z uvedbo pete generacije mobilnih omrežij (5G).

Nekatere države dajejo poudarek na varnost novih omrežij, na katera bodo priključene številne naprave, denimo kot ZDA, ki so izrazito nenaklonjene kitajski 5G-tehnologiji. To je med drugim ob obisku v Sloveniji pojasnil namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za kibernetske in mednarodne komunikacije ter informacijsko politiko Robert Strayer. Kot je poročal STA, je Straver navedel, da je podjetje, ki ponuja tehnologijo 5G, po mnenju ameriških oblasti v osnovi zanesljivo le, če prihaja iz okolja, ki ga zaznamuje vladavina prava. "Kitajska ni primer takega okolja," je poudaril.

Vlada zamaknila podelitev frekvenc 5G

Javni posvet o tehnologiji 5G, ki ga je v petek organiziralo ministrstvo za javno upravo (MJU), pa je razkril, da so pri uvajanju tehnologije 5G v Sloveniji glavni pomisleki pri vplivu novih tehnologij na zdravje in okolje. Številne nevladne organizacije, gibanja in društva na neki način nasprotujejo uvajanju 5G-tehnologije oz. imajo številne pomisleke. Ti so uvedbo 5G-omrežij nekoliko zavrli, saj je vlada prestavila podelitev 5G-frekvenc za nedoločen čas.

"V Sloveniji smo se odločili, da še malo počakamo, ker nekatera vprašanja še niso odgovorjena in si jih še nismo zastavili," je med drugim pojasnil minister za javno upravo Rudi Medved. Kot je uvodoma dejal, je bilo včasih "premalo informacij, zdaj jih je preveč in je težko izbrati prave strokovno podkovane, da bi iz njih izvlekli primerne odgovore".

"Digitalizacija je stvarnost, iščemo sveti gral, ki bo dal odgovor, ali je tehnologija varna ali ne. Svetega grala pa ni, ker ni implementacije tehnologije v vsakdanjem življenju," je še pojasnil minister Medved in ob tem razložil, da strokovnjaki tudi v državah, ki že imajo 5G-omrežja, iščejo določene odgovore.

Burna razprava med znanostjo in nasprotniki 5G

Matej Huš s Kemijskega inštituta je skušal predstaviti znanstvene ugotovitve glede tehnologije 5G in domnevne škodljivosti njenega elektromagnetnega valovanja, kar je razburilo številne navzoče, ki so bili večinoma iz vrst dvomljivcev o novi tehnologiji, tako da je moral poseči in miriti minister Medved.

Huš je razložil, da ni nobene prepričljive raziskave, ki bi neizpodbitno dokazala škodljivost 5G-tehnologije. Dejal je, da v znanosti ni mogoče zanesljivo dokazati, da nekaj ne škoduje, in da noben znanstvenik ne bo zatrdil, da zadeva ni škodljiva. Toda dokazov o škodljivih učinkih doslej ni bilo.

Študije, ki so, kot je povedal, raziskovale mobilne telefone, ki imajo večje sevanje kot 5G, niso odkrile povezave glede tveganja raka, temveč so bile nakazane le mogoče korelacije.

Poudaril je tudi, da mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki snovi glede rakotvornosti uvršča v več kategorij, uvršča elektromagnetna sevanja in radijske valove v kategorijo 2B, kar pomeni, da je snov lahko rakotvorna za ljudi, tako kot svinec ali nikelj.

V skupino 2A, kar pomeni, da je snov verjetno rakotvorna za ljudi, pa spadajo rdeče meso, cvrtje, vroče pijače, kurjenje lesa, frizerski poklic, kava in izmensko delo. Uvrstitev v skupino 1 pa pomeni, da je snov rakotvorna. Denimo tobak, azbest, alkohol, UV-sevanje ali ionizirajoča sevanja.

Huš je opozoril še na številna namerna zavajanja in lažne novice, ki se pojavljajo glede škodljivosti omrežij 5G in onemogočajo tehtno razpravo. Raziskave, na katere se sklicujejo nasprotniki tehnologije 5G, pa so ali nezanesljive ali napačno interpretirane.

Med razpravljavci bi morala biti tudi Vesna Zadnik z Onkološkega inštituta, toda, kot je povedal Peter Gajšek z Inštituta za neionizirna sevanja, naj bi Zadnikova sodelovanje odpovedala zaradi nestrokovne ravni razprave (na MJU-ju so pojasnili, da je sodelovanje odpovedala zaradi zdravstvenih težav), sam pa naj bi imel prav tako pomisleke glede sodelovanja.

Med drugim je opozoril, da obstaja veliko neodvisnih raziskav o vplivih elektromagnetnega sevanja, ki so pogosto deležne napačnih interpretacij in razprav na neprimerni ravni. Opomnil je, da je ključna organizacija, ki je pristojna za javno zdravje, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), izbrala skupino neodvisnih strokovnjakov, ki bodo preučili vso zbrano literaturo. Največja zbirka podatkov s področja neioniziranih sevanj je, kot je pojasnil, EMF, portal nemške univerze v Aachnu. "Računam, da bo to storjeno v letu 2020," je dejal.

Možganski tumorji niso povezani z mobilno telefonijo

Direktor uprave za varstvo pred sevanji, ki deluje v okviru ministrstva za zdravje, Damijan Škrk, je pojasnil, da so pristojne mednarodne organizacije ugotovile, da izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju pod mejnimi vrednostmi ne povzroča negativnih vplivov na zdravje ljudi oz. lahko govorimo le o določeni previdnosti oz. verjetnosti, da bi lahko povzročala določene učinke.

Poudaril je tudi, da imamo, kar zadeva možganske tumorje, ki naj bi jih zakrivila mobilna telefonija, v Sloveniji najstarejši register raka na svetu. "Od leta 1961 se zadeve spremljajo in vodijo in ob tem lahko potegnemo ugotovitve. Število možganskih tumorjev raste v zadnjih letih počasneje kot pred mobilnimi telefoni in lahko precej zanesljivo sklepamo, da novih primerov možganskih tumorjev ni mogoče pripisati sevanju mobilnih telefonov," je poudaril.

Če bi bil vpliv takšen, kot se govori, bi po njegovih besedah na grafu videli strmo rast ali pa neko stopnico od obdobja, ko se je začela uporabljati mobilna tehnologija. "Rast števila možganskih tumorjev pa se je v zadnjih letih celo ustavila. V zgodbi je treba biti previden, tveganja pa je treba uravnotežiti in videti, kje jih lahko omilimo," je še dejal.

Industrija mora dokazati, da ni škodljivih vplivov

MJU je kot govornike na posvet povabil tudi skeptike. Tako sta nastopila politolog Gregor Kos iz stranke Za zdravo družbo, ki je koordinator Gibanja za do človeka prijazno tehnologijo, in Igor Šajn, strokovnjak za stavbno biologijo, znanstveno vedo, ki se ukvarja z bivalnim okoljem sodobnega človeka, razvijati pa so jo začeli leta 1969.

Kos je navedel, da gibanje sicer ne nasprotuje razvoju in "tehnologiji, vendar ne na račun zdravja". Po njegovih besedah že obstajajo številne študije, ki kažejo na škodljive učinke za zdravje. Industrija pa je tista, ki mora dokazati, da škodljivih vplivov ni.

Koordinator gibanja za do človeka prijazno tehnolgijo je tudi dejal, da bi morali zagotoviti javna sredstva za neodvisne raziskave, industrija mobilnih in brezžičnih naprav pa bi morala, tako kot tobačna industrija, označiti izdelke, da imajo potencialne vplive. Ker ni dovolj dokazov, da nove tehnologije ne povzročajo raka, pa bi morali upoštevati načelo previdnosti.

Pritrdil mu je tudi Šajn, in če je elektromagnetno sevanje lahko škodljivo, je po njegovem mnenju treba izključiti brezžična omrežja v šolah, domovih za ostarele in zdravstvenih ustanovah. Boj proti 5G-tehnologiji pa je primerjal z bojem s tobačno industrijo, proti gensko spremenjenim organizmom, pesticidom, azbestu ...