Titan je glede na ravnovesje procesov verjetno najbolj Zemlji podobno telo v našem osončju. Veter, dež in tektonska dejavnost so na njem vsakdanji pojavi, le da je kemija, ki jih žene, povsem drugačna od tiste na Zemlji. Vlogo vode namreč opravlja metan.

Zemlja in Titan imata ravno pravšnja razmerja med velikostjo, maso in oddaljenostjo od Sonca. Masa vpliva na sposobnost zadrževanja toplote, medtem ko oddaljenost od Sonca vpliva na zadrževanje tekočine, ki poganja geološke procese.

Zemlja ima najugodnejši položaj
Za primerjavo poglejmo tri notranje planete Venero, Zemljo in Mars. Venera je približno tako velika kot Zemlja, ker pa je preblizu Sonca, je vsa voda izparela, zato na njej ni vodnega kroga in tektonske dejavnosti.

Mars je dovolj oddaljen od Sonca, da bi lahko zadržal vodo, ker pa je premajhen, se je prehitro ohladil, voda se je spremenila v led, geološka dejavnost pa se je končala. Zemlja, ki leži med obema planetoma, ima najprimernejši položaj.

Titan v podobnem položaju kot Zemlja
Podobno velja za tri telesa v zunanjem Sončevem sistemu: Ganimed, Titan in Triton. Jupitrova luna Gamined ima podobno velikost kot Titan, vendar zaradi bližine Sonca na njem ni metana in dušika, ki bi gnala geološke procese.

Na Neptunovi luni Triton sta dušik in metan, a sta zaradi oddaljenosti od Sonca v zamrznjenem stanju, kar onemogoča geološko dejavnost.

Je v vročih izvirih življenje?
Precej časa traja, da se v Titanovi atmosferi nabere dovolj metana, da začne deževati, ko pa se to zgodi, so razsežnosti katastrofalne. Na Titanu je premrzlo za življenje, saj je temperatura približno minus 178 stopinj Celzija. Nekateri znanstveniki domnevajo, da bi lahko nekatere oblike življenja preživele v vročih izvirih na luni.