V nizko orbito na višini 200 kilometrov utirijo medorbitalni vlačilec za večkratno uporabo Parom, nato pa na isti tir še zabojnike s tovorom, ki se združijo s Paromom. Vlačilec jih prepelje na višino 400 kilometrov, kjer se združi z vesoljsko postajo, napolni svoje in postajne rezervoarje z gorivom iz zabojnika in se po raztovarjanju vrne v bazno nizko orbito.

Tja se vrne tudi zabojnik, ki je napolnjen z odsluženo opremo in odpadki, da ga tam iztiri. Stroški za medorbitalni vlačilec se bodo povrnili že po dveh letih njegovega delovanja, trdi načrtovalec novega vesoljskega transportnega sistema Nikolaj Brjuhanov, ki je zasnoval tudi prihodnji novi ruski šestsedežni vesoljski taksi Kliper (Hitra jadrnica).