Ure na pečicah, budilkah in radijskih sprejemnikih so narejene tako, da štejejo frekvenco nihajev električne napetosti. Standardizirana frekvenca električnega omrežja v celinski Evropi je 50 hercev, za ohranjanje te vrednosti pa morata biti poraba in proizvodnja električne energije ves čas izravnani. Ko poraba zraste, tako kot se je zaradi mraza v preteklih tednih zgodilo po vsej Evropi, morajo v sistem na primer priklopiti dodatne elektrarne.

Darko Kramar, pomočnik direktorja področja za obratovanje v družbi Eles, pravi, da v celotnem sistemu celinske Evrope od sredine januarja zaznavajo konstanten primanjkljaj okrog 300 megavatov, ki se odraža v povprečni frekvenci 49,996 herca. "Na prvi pogled se to zdi malenkost," pravi Kramar,"ampak ker je bila frekvenca ves čas nižja od 50 hercev, se je to začelo kazati na odstopanju časa."

Veliko sinhronizirano območje elektroenergetskega sistema celinske Evrope obsega 25 držav, tudi Slovenijo, in se razteza od Španije do Turčije in od Poljske do Nizozemske. Razdeljeno je na regulacijska območja. Kot pojasnjuje profesor z ljubljanske fakultete za elektrotehniko Rafael Mihalič, mora posamezno regulacijsko območje v sistem na svojih mejah oddati točno toliko energije, kot so se prej domenili in uskladili. Eno izmed regulacijskih območij na primer, ki ga vodi Slovenija, poleg nje obsega še Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.

Primanjkljaj - trenutno primanjkuje okoli 113 gigavatnih ur elektrike - pa je od januarja do predvčerajšnjim, ko so sistem znova izravnali, prihajal iz regulacijskega območja, na čelu katerega je Srbija, vključuje pa še Kosovo, Črno goro in Makedonijo. V Združenju evropskih sistemskih operaterjev prenosnih omrežij Entso-E so s prstom pokazali na "politična nesoglasja med srbskimi in kosovskimi oblastmi". Zapisali so, da tovrstnega primera v preteklosti še ni bilo, in poleg tehnične pozvali tudi k nujni politični rešitvi. Profesor Mihalič ob tem pravi, da je Srbija v "zanimivem" položaju. "Po eni strani ne riše niti črtkane črte, kjer je meja s Kosovom, po drugi strani pa nočejo kriti kosovskega primanjkljaja."

Sta res kriva le Srbija in Kosovo?
Kot opozarja profesor Mihalič, pa je zgodba širša. Enako količino, kot je bil primanjkljaj, morajo namreč pozneje vrniti v sistem. In tu zgodba postane zanimiva, saj so cene elektrike zaradi mraza v preteklih tednih poskočile. "Če si ti izposodiš elektriko po 300 evrov na megavatno uro, potem jo pa vrneš, ko je cena 40 evrov na megavatno uro, lahko ob količini energije, ki je adekvatna zamudi teh šestih minut, zaslužiš nekaj deset milijonov evrov."

Ob tem pa s prstom ne gre kazati le na Kosovo in Srbijo, kot so to storili v Združenju evropskih sistemskih operaterjev, še opozarja profesor. "V tem času od januarja bi moral imeti ta regulacijski blok izjemno velik primanjkljaj, in to ves čas. Da bi tako stanje pustili več kot en mesec, je sumljivo," pravi. In dodaja svoja opažanja: "Če pogledamo diagrame frekvence, se vidi, da je bilo zdaj, ko je bilo zelo mrzlo in je bila elektrika zelo draga, več kar globokih padcev frekvence. Tako da ni nujno, da sta edina grda račka Srbija in Kosovo."

Je torej v mrzlih dneh nekdo z elektro-borznimi špekulacijami dobro zaslužil? "Razlika med ceno, bom kar tako rekel - med tem, kar lahko zdaj ukradeš in pozneje vrneš -, je tako velika in mamljiva za razne špekulante, da se trenutno ne ve, ali se bo sploh kdaj vedelo za javnost, kaj se je v bistvu dogajalo in kdo se je s tem okoristil," pravi profesor.

Ure se bodo naravnale same
Vzrok odstopanj so predvčerajšnjim odpravili. Entso-E skupaj z nacionalnimi operaterji trenutno išče mogoče tehnične možnosti za rešitev težave, ni pa še jasno, kdo in kako bo izgubo kompenziral. Kot pojasnjuje Darko Kramar iz Elesa, so ure, ki se ravnajo na frekvenco, še vedno šest minut v zaostanku. "Šest minut se bo izravnalo v pozitivno smer, ko bo ista količina energije, kot je bila prevzeta iz sistema, vrnjena vanj, kar se bo zgodilo v naslednjih nekaj tednih." Ure se bodo na točen čas torej znova naravnale same.