Poročilo IMF-a navaja, da bo umetna inteligenca v razvitih gospodarstvih po vsej verjetnosti vplivala na večji delež služb, in sicer okoli 60 odstotkov. V polovici teh primerov lahko delavci od uporabe umetne inteligence pričakujejo korist, saj bi lahko izboljšala njihovo produktivnost.

Največ koristi si lahko obetajo dobro plačani poklici v razvitih gospodarstvih, medtem ko bo tehnologija najbolj prizadela manj razvite države, je poročal BBC. Umetna inteligenca bo zmožna opravljati naloge, ki jih zdaj opravljajo ljudje, kar bo vplivalo na povpraševanje po delu, plače ali celo ogrozilo delovna mesta.

Direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva je dejala, da bo "umetna inteligenca po vsej verjetnosti povečala dohodkovno neenakost". Georgieva opozarja politične odločevalce, naj bodo pozorni na "skrb vzbujajoče smernice" in preprečijo, da bi uporaba tehnologije ustvarjala družbene napetosti.

Raziskava IMF-a po drugi strani navaja, da bo umetna inteligenca vplivala le na 26 odstotkov služb v razvijajočih se državah. "Večina teh držav nima infrastrukture ali dovolj kvalificirane delovne sile, da bi lahko izkoristile prednosti umetne inteligence," je sporočila Georgieva, "kar povečuje tveganja, da bi tehnologija povečala neenakost med državami".

Na splošno se lahko plače mlajših delavcev in delavcev z višjimi dohodki po uvedbi umetne inteligence povečajo, medtem ko bi plače starejših in delavcev z manjšimi plačami lahko nazadovale.

"Države morajo nujno vzpostaviti celovite mreže socialne varnosti in ponuditi prekvalifikacijske programe za delavce v ranljivih poklicih," je opozorila Georgieva. "Na ta način bomo lahko prehod v umetno inteligenco izvedli bolj vključujoče, zaščitili vire zaslužka in zmanjšali neenakost."