Po mnenju Marka Bedaua iz beneškega ProtoLifa se pri sintetiziranju življenja pojavljajo tri ključne težave: ustvariti je treba membrano, genetski sistem, ki bi celici dovoljeval reprodukcije in mutacije v skladu s spremembami v okolju, ter metabolizem, ki bi snovi iz okolja pretvoril v energijo.

Če bi lahko s protocelicami ustvarili umetno življenje, bi s tem razkrili eno izmed najbolj temeljnih skrivnosti. "Tu gre za tehnologijo, ki bi lahko temeljito spremenila naš svet - pravzaprav, na način, ki ga je nemogoče napovedati," je povedal Bedau.

Prve oblike sintetičnega življenja, ki bi jih bilo treba opazovati pod mikroskopom, naj bi bile tako šibke, da bi bil uspeh že, če bi organizmi živeli eno uro.

Večino dela bi opravila evolucija
Jack Szostak s harvardske univerze je razložil, da bi večino dela pravzaprav opravila v laboratoriju nadzorovana evolucija. Membrano bi po njegovih besedah lahko iz maščobnih kislin ustvarili že v šestih mesecih, optimističen pa je tudi o naslednjem koraku - pridobivanju nukleotidov za proizvodnjo delujočega genetskega sistema.

Ko bo telo zamejeno z membrano in mu bodo znanstveniki dodali nukleotide, bo darvinistična evolucija šla svojo pot, napoveduje Szostak. "Nismo dovolj bistri, da bi načrtovali stvari, le evoluciji pustimo, da opravi težje delo, nato pa preverimo, kaj se je zgodilo," je še pojasnil.

Znanstveniki so trenutno enotnega mnenja, da takšne oblike življenja še ne obstajajo, niso pa si enotni, ali je takšne oblike življenja sploh mogoče ustvariti.