Pogoj za uspešne celične terapije so pravilno in varno shranjene celice. Foto: Biobanka
Pogoj za uspešne celične terapije so pravilno in varno shranjene celice. Foto: Biobanka
Popkovnična kri
Uporaba popkovnične krvi je v porastu že od leta 2001. Foto: Biobanka
Laboratorij
Le visoko tehnološki in certificirani laboratoriji omogočajo pripravo varnih in kakovostnih celičnih pripravkov. Foto: Biobanka

Zaradi posebnih bioloških in drugih značilnosti je popkovnična kri v primerjavi s kostnim mozgom ali krvotvornimi matičnimi celicami iz periferne krvi lažje dostopna, pomeni manjše tveganje za prenos virusnih okužb, saj v popkovnični krvi praviloma ni virusov, ki se pogosto pojavljajo v kostnem mozgu odraslih in zmanjšujejo uspeh presaditve. Manjše je tudi tveganje za nastanek bolezni presadka proti gostitelju (angl. graft vs. host disease) po presaditvi. Hkrati v popkovnični krvi ni starostno pogojenih poškodb. Samo pridobivanje popkovnične krvi poteka brez kakršnega koli posega v telo, in je tako za mater kot za otroka brez tveganja in bolečin.

Prva dokumentirana uporaba popkovnične krvi za zdravljenje je iz leta 1971, prelomnica v zdravljenju s popkovnično krvjo pa se je zgodila leta 1989. Takrat sta dr. Gluckmann ter dr. Kurzberg s sodelavci izvedla zdravljenje fantka s Fanconijevo anemijo, pri čemer so uporabili tkivno skladno popkovnično kri novorojene sestrice.

V primerjavi s kostnim mozgom je uporaba popkovnične krvi kot z virom matičnih celic v kontinuiranem porastu že od leta 2001. Presaditve matičnih celic iz popkovnične krvi se za zdravljenje različnih hematoloških bolezni in rakov uporabljajo že od leta 1988, do zdaj pa so po svetu popkovnično kri uporabili že več kot 20.000-krat.

Matične celice iz kostnega mozga in iz popkovnične krvi se danes uporabljajo za zdravljenje okoli 80 bolezni:
- določenih vrst levkemij in limfomov
(ALL- akutna limfocitna levkemija, AML
- akutna mieloblastna levkemija, Burkittov limfom)
- nekaterih vrst anemij
(anemija srpastih celic, beta-talasemija, aplazija rdečih krvničk, aplastična anemija, Fanconijeva anemija, druge nepravilnosti proliferacije krvnih celic (kongenitalna trombocitopenija/amegakariocitoza, mielofibroza))
- prirojene pomanjkljivosti v imunskem sistemu
huda kombinirana imunska pomanjkljivost (SCID), sindrom Wiscott-Aldrich, bolezni plazmatk (Kahlerjeva bolezen, limfoplazmatični limfom))
- nekatere prirojene presnovne motnje nepravilnosti v delovanju fagocitov
(sindrom Chediak-Higashi, Hurlerjev sindrom, osteopetroza, levkodistrofije, Lesch-Nyhanov sindrom, mukopolisaharidoza, Krabbova bolezen, Tay-Sachsova bolezen, Gaucherjeva bolezen)
- solidni tumorji
(retinoblastom, nevroblastom)
- dedne bolezni, ki vplivajo na imunski sistem in druge organe
(sindrom Shwachman-Diamond)

Če upoštevamo današnje klinične aplikacije je kumulativna verjetnost za uporabo terapije z matičnimi celicami v času življenja 1:200, kar je več od verjetnosti, da imamo identičnega dvojčka (1:250), da bomo imeli trojčke (1:1506) ali da se bo naš otrok rodil na dodaten dan prestopnega leta (1:6889).

Vsako leto več terapij z matičnimi celicami
Pri zdravljenju različnih bolezni torej veliko obetajo terapije, ki so zdaj še v različnih fazah kliničnih poskusov, pri katerih so za zdravljenje uporabljene bolnikove lastne matične celice iz popkovnične krvi. Stroka tako že preverja primernost lastnih matičnih celic iz popkovnične krvi za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1, hipoksične ishemične encefalopatije pri nedonošenčkih, travmatoloških poškodb možganov, cerebralne paralize in drugih.

V svetu danes sicer poteka 290 kliničnih študij (33 odstotkov več kot v istem obdobju prejšnjega leta), pri katerih se za zdravljenje uporabljajo matične celice iz popkovnične krvi, kar je 33, torej 38 odstotkov več v primerjavi z lanskim letom. Podatki o vseh aktualnih kliničnih študijah z uporabo matičnih celic se nahajajo na ameriški spletni strani Clinical trials.

Slovenija sledi sodobnim smernicam
V ljubljanskem kliničnem centru poteka klinična raziskava z uporabo lastnih matičnih celic iz kostnega mozga za zdravljenje srčnega popuščanja in naši kardiologi poročajo o obetavnih rezultatih.

Področje regenerativne medicine ima tudi sicer dolgo tradicijo v Sloveniji, saj že dalj časa uspešno zdravijo poškodbe sklepnega hrustanca (od leta 1996) in vezikoureteralnega refluksa (od leta 2001) z gojenimi hrustančnimi celicami.

Pogoj za uspešne celične terapije so pravilno in varno shranjene celice. V Sloveniji popkovnično kri shranjujejo tri podjetja Biobanka, Neocelica in Izvorna celica. Neocelica in Izvorna celica vzorce popkovnične krvi pošiljata na obdelavo in shranjevanje v tujino, podjetje Biobanka pa je edino, ki ima v Sloveniji ustrezne visoko tehnološke in certificirane laboratorije, ki omogočajo pripravo varnih in kakovostnih celičnih pripravkov. Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino je tudi javna banka popkovnične krvi, v katero lahko nosečnice darujejo popkovnično kri, ki je po shranjevanju na voljo vsakemu bolniku, ki jo potrebuje. V javni banki se zaradi strožjih kriterijev kakovosti shrani le 1/3 prejetih vzorcev.

Kot kaže, bodo matične celice upravičile velika pričakovanja sodobne medicine in verjetno že kmalu reševale življenja ali izboljševale njegovo kakovost. Podatki Slovenija -Transplanta kažejo, da je bilo v letu 2012 izmed 67 transplantacij krvotvornih matičnih celic 48 avtolognih (72 odstotkov), torej takšnih, pri katerih so se uporabile pacientove lastne matične celice.

Matične celice so primitivne celice, ki so podobne prvim celicam, ki nastanejo ob združitvi spolnih celic ob spočetju. Njihova posebna lastnost je, da se lahko razvijejo v različne vrste celic v človeškem telesu. Njihova vloga v telesu je, da zamenjujejo stare, poškodovane celice tkiv in organov, kar jih dela zelo zanimive za medicino. Matične celice najdemo v naših telesih celo življenje, raziskave pa kažejo, da s staranjem njihovo število zmanjšuje. Popkovnična kri vsebuje več vrst matičnih celic: krvotvorne, tkivotvorne ali mezinhimske matične celice, različne prehodne ali progenitorne matične celice ter v zadnjem času odkrite in še vedno kontroverzne embrionalnim podobne matične celice. Ker imajo zelo različno zgradbo in opravljajo različne naloge, jih lahko uporabimo za različne namene. V okviru številnih kliničnih študij preverjajo njihovo primernost in učinkovitost za zdravljenje različnih bolezni in poškodb.