Znanstveniki so 7. novembra dosegli izjemne pogoje - poskus je ustvaril temperature, milijonkrat višje od temperature Sončevega jedra. Dosežek prihaja iz Cerna (na meji med Švico in Francijo), kjer je v 27-kilometrskem podzemnem tunelu postavljena ogromna naprava, imenovana Veliki hadronski trkalnik.

Rekordna temperatura in gostota
Eden izmed Cernovih raziskovalcev David Evans je na kratko izjavil: "Navdušeni smo nad dosežkom!" Trdi, da je ta temperatura rekordna, višja kot pri katerem koli poskusu do zdaj, rekordna pa naj bi bila tudi dosežena gostota.

Evans je pojasnil, da je temperatura, čeprav so "ognjene kroglice" obstajale le nekaj trenutkov (manj kot bilijoninko bilijoninke sekunde), dosegla več kot bilijon stopinj. Ob takih temperaturah se stopijo protoni in nevtroni, ki tvorijo jedro atoma, nastala pa je vroča in gosta "juha" kvarkov in gluonov.

Trki protonov potekajo že od lanskega leta, na podlagi analiz pa naj bi znanstveniki raziskovali osnovne značilnosti snovi. V začetku novembra je pospeševalnik vstopil v novo fazo, ki namesto protonov pošilja ione.

Kakšno je bilo vesolje tik po nastanku?
Trki se v pospeševalniku dogajajo v štirih različnih detektorjih. Eden izmed njih je Alice, ki je zgrajen posebej za trke ionov. Namen teh trkov je ugotoviti, kakšno je bilo vesolje tik po nastanku. Trki protonov ob velikih energijah pa imajo namen odgovoriti na druga fizikalna vprašanja, kot je dokaz o obstoju Higgsovega delca (bozona), in znake novih fizikalnih zakonov, kot je na primer supersimetrija.

Predstavnik Cerna James Gillies je dejal, da bi lahko trki ionov omogočili vpogled v razmere, ki so bile v vesolju pred 13,7 milijarde leti, le kratek čas po velikem poku. Preučevali bodo vesolje le delček sekunde po tem, ko je majhna, a precej čvrsta krogla energije eksplodirala in ustvarila vesolje, kot ga poznamo danes. Znanstveniki namreč verjamejo, da je v tistem času obstajala neka posebna snov, ki je drugačna od snovi, iz katere je zdajšnje vesolje.

Kvarkgluonska plazma
Gillies je pojasnil, da snov obstaja v različnih oblikah, v tekoči, trdni in plinasti obliki. "Če snovem v laboratoriju odvzamemo elektrone, pa nastane plazma." A znanstveniki menijo, da je ob nastanku vesolja obstajala še ena oblika, ki so jo poimenovali kvarkgluonska plazma. "To je snov, ki jo dobite, če učinkovito stalite jedrno snov, ki sestavlja atome, in ta sprosti tisto, kar je v notranjosti, to so kvarki in gluoni."

Če bo raziskovalcem uspelo poustvariti oblike snovi, ki so obstajale tik po nastanku vesolja, bodo tako dobili tudi pomembne odgovore na to, kako so se te preoblikovale v snovi, iz katerih je današnje okolje.