Predstavniki projekta Atlas so v sporočilu za javnost izrazili olajšanje, da so naposled dočakali takšen, sicer pričakovan razpad Higgsovega bozona. Ob pripravah velikega hadronskega trkalnika jih je skrbelo, ali jim bo to sploh kdaj uspelo, poročanje AFP-ja povzema Slovenska tiskovna agencija.

Že sam bozon je namreč izredno težko "ulovljiv", poleg tega pa ni edini delec, ki razpade na kvarke b, zato je izjemno težko potrditi, da je pri nastanku teh kvarkov dejansko šlo ravno za razpad bozona.

S pomočjo velikega hadronskega trkalnika so leta 2012 potrdili obstoj samega Higgsovega bozona, ki je veljal za zadnji manjkajoči delec v standardnem modelu osnovnih delcev. Zdaj je trkalnik pomagal še pri dokazovanju dela standardnega modela, ki predvideva, da Higgsov bozon v kakih 60 odstotkih primerov razpade v pare kvarkov b.

Odkritje teh kvarkov, znanih tudi kot spodnji kvark oz. kvark lepote, ob razpadu Higgsovega bozona je bilo po besedah znanstvenikov "med najzahtevnejšimi analizami, ki so jih do zdaj izvedli v okviru projekta Atlas".

A če so po eni strani ob tokratnem pomembnem preboju veseli, so po drugi strani tudi "razočarani, ker standardni model še ni ovržen", je za AFP dejala fizičarka Pauline Gagnon.

Standardni model namreč ni popoln, saj npr. ne pojasni težnosti in temne snovi, za katero vemo, da obstaja, ne pa tudi, kaj to sploh je.

S pomočjo velikega hadronskega trkalnika skušajo zato med drugim odkriti tudi kar koli, kar se ne bi ujemalo s predvidevanji standardnega modela. To pa jim za zdaj ni uspelo.

Evropski center za jedrske raziskave (Cern) ima sedež v Ženevi, veliki hadronski trkalnik, ki je največji pospeševalnik delcev na svetu, pa leži v 27 kilometrov dolgem predoru pod zemljo med francoskim departmajem Juro in Ženevskim jezerom.

Projekt Atlas, pri katerem dela več kot 3.000 znanstvenikov, so začeli leta 1994, v njem sodelujejo tudi Slovenci. Eden njegovih glavnih ciljev je bil prav potrditi obstoj Higgsovega bozona, še piše STA.