Znanstveniki s Salkovega inštituta za biološke raziskave (Salk Institute for Biological Studies) so v reviji Science objavili študijo o možganskih celicah podgane, v katerih so odkrili prisotnost t. i. proteina z izjemno dolgo življenjsko dobo (extremely long-lived protein ali ELLP). Medtem ko običajni proteini živijo največ dva dni, so omenjeni proteini, ki so jih znanstveniki našli na površju jedra nevronov, stari toliko kot organizem sam, kar pa ne pomeni, da so v tako dobrem "stanju".

Odkritje nakazuje, da ti proteini lahko živijo toliko časa kot celica in da jih pri opravljanju njihovih "nalog" nikoli ne zamenjajo drugi, "sveži" proteini, kot je to značilno za delovanje drugih celic v telesu.

Poškodbe oz. spremembe proteinov z dolgo življenjsko dobo namreč ošibijo sposobnost tridimenzionalne prevodnosti teh proteinov, ki "varujejo" celično jedro pred strupi. Ti nato na celično sestavo vplivajo tako, da spremenijo njen DNK, s čimer spremenijo tudi delovanje genov, rezultat pa je celično staranje, je za revijo Science pojasnil vodja raziskovalne skupine na Salkovem inštitutu Martin Hetzer.

Hetzer še razlaga, da verjetno ravno izjemno dolga življenjska doba predstavlja Ahilovo peto posamezne celice - če bi (poenostavljeno) proteini odmrli, ko zaradi vplivov toksinov izgubijo svojo varovalno vlogo, celotna celica ne bi bila izpostavljena strupom in do staranja celic ne bi prišlo.