Mikročipi prihodnosti bi tako lahko imeli le en sestavni del, ki bi lahko spreminjal svojo namembnost, poroča BBC. Raziskovalci univerze Northwestern v ZDA so namreč razvili material, ki lahko radikalno spreminja svoje električne lastnosti.
Glavni izziv tehnoloških podjetij je namreč razvoj čedalje manjših in močnejših računalnikov, česar so se do zdaj lotevali z mikronizacijo posameznih sestavnih delov. A ekipa z omenjene univerze se je težave lotila drugače.
Švicarski nož sestavnih delov
"Potrebujemo drugačen način razmišljanja kot enostavno pomanjševati stvari, saj na koncu dosežeš osnovno znanstveno mejo, do katere stvari še lahko pomanjšaš," je dejal eden izmed raziskovalcev David Walker. Namesto tega so ubrali drugačen način, ki ga je Walker opisal kot "švicarski nož računalniške strojne opreme".
Da bi to dosegli, so ustvarili material, ki ga sestavlja množina majhnih, negativno nabitih ter večjih, pozitivno nabitih delcev, pri čemer negativno nabiti delci ustvarjajo prevodne dele materiala. Ko se skozenj spusti električni tok, se lahko delci prerazporedijo, podobno kot preusmerjanje rečne struge, vendar lahko tečejo v več smeri hkrati, celo v nasprotni.

Prilagajanje po potrebi
Ta lastnost bi sestavnemu delu, narejenemu iz opisanega materiala, omogočila, da spremeni svojo funkcijo, računalniki prihodnosti pa bi lahko preusmerili in prilagodili svoja vezja glede na potrebe. Posledično bi računalniki imeli manj sestavnih delov, zaradi česar bi jih bilo ceneje proizvajati.
Trenutno bi bil takšen sestavni del štirikrat večji od trenutno najmanjšega, ki ga tehnologija omogoča, a bi hkrati lahko opravljal naloge petih naprav. Sčasoma pa bi lahko tovrstni deli postajali manjši in močnejši, kar bi lahko povsem spremenilo proizvodnjo elektronskih naprav in celo nadomestilo silicijeve čipe.