Predpisi, ki urejajo področje poskusnih živali v Sloveniji, temeljijo na evropski zakonodaji. Kljub temu je naša zakonodaja glede omejitev poskusov na živalih še strožja od evropske. Tako je na primer uporaba živali za preizkušanje kozmetičnih izdelkov v Sloveniji prepovedana že od leta 1999.

Na katerih živalih se lahko izvajajo poskusi?

V Sloveniji lahko poskusne živali izvirajo samo iz organizirane in registrirane reje poskusnih živali. To so miši, podgane, morski prašički, zlati hrčki, kitajski hrčki, mongolske puščavske podgane, kunci, psi, mačke, vse vrste primatov, žabe in ceberice.

Poskusi na zapuščenih živalih in prostoživečih živalih so prepovedani, razen v izjemnih primerih, ko poskusi na gojenih živalih ne zadostujejo za uspešno izvedbo. Prav tako so prepovedani poskusi na živalih ogroženih vrst, razen v izjemnih primerih, če je namen poskusa raziskava, katere cilj je ohranitev iste vrste živali, ali če gre za bistvene biomedicinske raziskave, ko se ogrožena živalska vrsta izkaže kot edina primerna.

Poskuse na rejnih živalih, psih in mačkah je dovoljeno izvajati le, če se s poskusom na drugih živalskih vrstah ne da doseči namena poskusa. Popolnoma prepovedana pa je uporaba človeku podobnih opic (šimpanzi, gorile, orangutani, giboni) in zapuščenih hišnih ter rejnih živali.

Koliko poskusnih živali je v Sloveniji

"EU-poročila navajajo, da v Sloveniji nimamo veliko poskusnih živali. Leta 2022 jih je bilo v Sloveniji 5089, kar je malo v primerjavi s kakšno Avstrijo, kjer je 186.026 poskusnih živali. Večina naših poskusnih živali je miši. Smo pa leta 2022 izvajali poskuse tudi na podganah, hrčkih, kuncih, kopitarjih, prašičih, perutnini in lososih," je povedal Samo Curk, podpredsednik Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije.

"Pri izbiri postopkov na živalih se izberejo tisti, ki v največji meri izpolnjujejo naslednje pogoje: uporabljajo najmanjše število živali, vključujejo živali z najmanjšo sposobnostjo občutenja bolečin, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb, povzročajo najmanj bolečin, trpljenja, stiske ali trajne škode in bodo najverjetneje dali zadovoljive rezultate. Za ocenjevanje predlaganih projektov, ki vključujejo postopke na živalih, je v Sloveniji pristojna Etična komisija za poskuse na živalih," so pojasnili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Število živali, ki se uporabijo v raziskavah, z leti upada

Po podatkih UVHVVR-ja je bilo v letu 2023 v raziskavah v Sloveniji za poskuse uporabljenih 4.735 živali, največ laboratorijskih glodavcev. "Če primerjamo številke zadnjih 5 let, lahko ugotovimo, da število živali, ki se v Sloveniji uporabijo v raziskavah, z leti upada," so zapisali na spletni strani in dodali, da se mačke in psi v Sloveniji v raziskavah ne uporabljajo, prav tako se ne ukvarjajo z vzrejo in ne uporabljajo primatov.

"Največ poskusov imamo na miših, izredno malo na podganah. Mi smo sicer dovolili tudi poskuse na proteusu, ker je pač tak endemit in so tako raziskovalci lahko naredili genske analize. Sicer pa se poskusi izvajajo tudi na prostoživečih miših, voluharjih, da se ve, kakšna je populacija. Odobrili smo tudi klinične študije na mačkah in psih, ki so ljubljenčki, pri čemer je šlo pravzaprav za zdravljenje, enako kot pri ljudeh," je pojasnila vodja oddelka za eksperimentalno onkologijo in predsednica etične komisije Maja Čemažar in dodala, da smo pred približno 20 leti v Sloveniji imeli tudi laboratorijske pse – beagle, ki jih je iz Krke prevzela Veterinarska fakulteta.

Kot trdijo v družbi Krka, trenutno ne izvajajo nobenih poskusov na živalih. "Pri razvoju in raziskavah ne uporabljamo poskusnih živali, saj je bilo v preteklih letih razvitih več metod in pristopov, s katerimi smo nadomestili vse poskuse na živalih. Razviti so različni in vitro testi na celicah in tkivih, ki se uporabljajo kot alternativa testom na živalih, vedno bolj pa se uveljavlja tudi uporaba računalniških modelov (in silico), s katerimi se lahko napove potencialni biološki učinek določene kemikalije. Tudi pri redni kontroli kakovosti ne izvajamo testov na živalih, ampak uporabljamo alternativne farmakopejske metode," so pojasnili.

Tudi v farmacevtskem podjetju Lek pravijo, da večine svojih produktov ne testirajo na živalih. "Sandoz kot vodilni proizvajalec generičnih in podobnih bioloških zdravil skoraj vsa svoja zdravila, vključno s podobnimi biološkimi zdravili, razvija brez uporabe študij na živalih. V primerih, ko se nekaterim študijam na živalih ni mogoče izogniti (npr. na zahtevo zdravstvenih organov), Sandoz, katerega del je tudi Lek, v celoti spoštuje načela 3R," so sporočili in dodali, da ta načela izvajajo skladno z usmeritvami ustreznih zdravstvenih organov."

Kdaj se lahko izvajajo poskusi na živalih?

V Sloveniji so poskusi na živalih dovoljeni za namene preprečevanja bolezni, oslabelosti organizma in drugih odstopanj, za diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni, šibkega zdravja, za razvoj, izdelavo, ugotavljanje kakovosti ter preizkušanje učinkovitosti in varnosti zdravilnih učinkovin, strupenih snovi in pripravkov, za odkrivanje, ocenjevanje, urejanje ali spreminjanje patofizioloških stanj pri človeku, živalih ali rastlinah, za zaščito okolja, znanstvene raziskave, izobraževanje in usposabljanje ter za sodnomedicinske preiskave.

"Vsako vlogo skrbno pregledamo in podamo strokovno mnenje. Vedno mora biti pomembnost preiskave večja od samega trpljenja. Vsako vlogo imamo dokumentirano in ne gre samo za neko razpravo," je pojasnila Čemažar in dodala, da je odstotek poskusov na živalih v Sloveniji izredno majhen. "Morate se zavedati, da je Slovenija ena redkih držav, ki uporablja tako majhno število živali v svojih poskusih, smo tudi ena redkih držav, ki število živali vsako leto zmanjšuje."

Sicer pa je, kot je pojasnila, pri vseh poskusih skladno z našo zakonodajo treba uporabljati načela 3R – to je načelo zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja (iz angleščine replacement, reduction and refinement). Za vzrejo, nastanitev, oskrbo in uporabo živali v postopkih veljajo mednarodno sprejeta načela, načelo zamenjave uporabe živali v postopkih z metodami, ki ne zahtevajo njihove uporabe, načelo uporabe čim manjšega števila živali v postopkih in načelo izboljšanja pogojev reje in oskrbe živali v postopkih ter izvajanja postopkov.

V Sloveniji ni dokumentiranih ilegalnih poskusov na živalih

"Čeprav pri poskusih na živalih lahko pride do zelo hudega trpljenja živali, je eksperiment izveden na podlagi pridobljenega dovoljenja. In je torej legalen, trpljenje živali pa v tem primeru pravno ne more biti opredeljeno kot mučenje živali. Zato tukaj prijav ni pričakovati. Prijave so mogoče le, če raziskovalno osebje nasilno ravna s poskusnimi živalmi. V preteklosti je bilo v tujini objavljenih nekaj preiskav poskusov na živalih pod krinko, kjer so zaščitniki živali na skrivaj posneli nasilnost do živali in pretepanje. Najbolj nedavna preiskava, vsaj meni znana, je ta od Soko Tiershutz. Privatni laboratorij v Nemčiji je bil kot posledica objave zaprt," je povedal Samo Curk.

Na vprašanje, ali se v Sloveniji izvajajo tudi ilegalni poskusi, je Miloš Židanik, sicer član etične skupine, ki podaja dovoljenja za poskuse na živalih, povedal, da je komisija namenjena ljudem, ki želijo poskuse na živalih izvajati legalno, zato da bi raziskovalci lahko objavljali članke v strokovnih revijah. "Brez odobritve ni članka. Tako da ilegalni poskusi v sklopu znanosti niso smiselni, ker si s tako pridobljenimi podatki nihče ne more nič pomagati, saj jih ne more objaviti. Sicer etična komisija obravnava prošnje za odobritev raziskav, raziskave same pa ne spremlja – za to so zadolženi posamezniki v samih raziskovalnih organizacijah, ki se trudijo za dobrobit živali, in ti ne poročajo sami etični komisiji."

Kakšni poskusi se izvajajo na živalih?

Kot zatrjujejo na UVHVVR-ju je v Sloveniji večina živali uporabljenih v postopkih, ki so označeni kot "blagi." "Gre za postopke na živalih, po katerih lahko živali občutijo kratkotrajne blage bolečine, trpljenje ali stisko, in postopke brez znatnega poslabšanja optimalnega počutja ali splošnega stanja živali (npr. dajanje anestezije, neinvazivno preslikavanje živali, biopsija ušes, dajanje snovi podkožno, v mišico, v trebušno votlino ali v veno, kadar snov blago učinkuje na žival, kratkotrajno zadrževanje v presnovnih kletkah – do 1 dan, ipd.)," so pojasnili in dodali, da je bilo v nepovratnih postopkih, ki se v celoti izvajajo v splošni anesteziji, pri čemer se živali zavest ne povrne, uporabljenih manj kot 2 odstotka živali.

V zmernih postopkih, pri katerih lahko živali občutijo kratkotrajne zmerne bolečine, trpljenje ali stisko ali dolgotrajne blage bolečine, trpljenje ali stisko, npr. pogosto dajanje testnih snovi, ki povzročijo zmerne klinične učinke, odvzem krvi pri zavesti v nekajdnevnem obdobju brez nadomeščanja volumna, kirurški posegi v splošni anesteziji in z analgezijo, povezani s poslabšanjem splošnega stanja, uporaba presnovnih kletk v daljšem časovnem obdobju – do 5 dni, ipd., je bilo uporabljenih slabih 20 odstotkov živali, v glavnem miši, kunci in podgane.

V postopkih, označenih kot "težavni", se v Sloveniji letno uporabi manj kot 1 odstotek živali. Gre za postopke, kjer lahko živali občutijo hude bolečine, trpljenje ali stisko ali dolgotrajne zmerne bolečine, trpljenje ali stisko in za katere je verjetno, da bo pri živali prišlo do hudega poslabšanja počutja.

V letu 2023 so bile živali uporabljene v okviru temeljnih ter translacijskih in uporabnih raziskav na področju proučevanja živčnega sistema, infekcijskih motenj pri ljudeh, neregulatorne toksikologije in ekotoksikologije ter varstva naravnega okolja za varovanje zdravja ali dobrobiti ljudi ali živali.

"V Republiki Sloveniji se za zdaj ne razmišlja o ukinitvi postopkov na živalih, skrbi pa se za to, da je teh postopkov kar najmanj," so ob tem še sporočili iz UVHVVR-ja.

Zaradi (pre)majhnega števila poskusov nastane "presežek miši", ki jih usmrtijo in uporabijo za raziskave na tkivih

"Za Slovenijo je problem, ker imamo presežek laboratorijskih miši, ki grejo v usmrtitev. Zaradi vzreje živali so, ker morajo biti, da se ohranjajo linije. Potem ko se ne uporabijo v poskusih ali pa so to kakšne gensko spremenjene. Onkološki inštitut je eden največjih uporabnikov, ker delamo kar veliko poskusov, translacijske študije, ki jih moramo imeti. Mi jih nabavljamo samo iz tujine, ker hočemo imeti 100-odstotne z vso deklaracijo, za kar pa v Sloveniji ni dovolj velikega ponudnika," je pojasnila Čemažar.

"Smiselno bi bilo govoriti tudi o odvečnih živalih – ki so bile vzrejene za poskuse, pa poskusi niso bili opravljeni, in se ravno tako evtanazirajo. Tu sta njihovo življenje in smrt popolnoma brez smisla," je opozoril tudi Miloš Židanik. Zato smo se z vprašanji o presežkih živali obrnili na Biotehniško fakulteto in Kemijski inštitut, ki v Sloveniji vzrejata laboratorijske miši.

"V našem Centru za laboratorijske živali vzrejamo dve edinstveni liniji, FLI (debela) in FHI (vitka), katerih vzreja poteka v naši organizaciji kot edini na svetu. Ti dve liniji predstavljata edinstven genetski potencial za raziskave debelosti in nekaj pomembnih raziskav o tem je bilo izvedenih v preteklosti, ki so dale tudi nekaj odmevnih rezultatov, ki so pomagali pri razumevanju razvoja debelosti in metabolnega sindroma tudi pri ljudeh," je pojasnila Tatjana Pirman, strokovnjakinja za dobrobit živali na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete. Pojasnila je še, da se število vzrejenih živali vsako leto spreminja, saj je odvisno od tega, koliko odobrenih raziskav lahko izvedejo. "Število se nekoliko spreminja med leti in ima trend zmanjševanja," je še pojasnila in dodala, da kadar živali ne potrebujejo za raziskave, poteka vzreja v minimalnem obsegu, da lahko vzdržujejo posamezno linijo.

"Težko govorimo o presežku živali, saj če je le možno, pri vsaki živali, ki jo imamo, dobimo vsaj kakšen podatek/rezultat. Pomemben nam je že podatek, koliko živali je skoteno v enem gnezdu, kako si časovno sledijo posamezna gnezda oz. kotitve, kakšen je čas med eno in drugo kotitvijo, kakšne so telesne mase živali oz. kako hitro rastejo (tehtanje). Poleg tega pa veliko živalim, četudi se ne uporabijo v odobrenem postopku, po usmrtitvi odvzamemo posamezna tkiva, ki jih uporabimo za različne analize v laboratoriju," je pojasnila o t. i. "presežku" živali in dodala še, da se laboratoriji za namen dela na tkivih povežejo, in če je v eni organizaciji žival odvečna, se lahko uporabi za delo na tkivih v drugi organizaciji.

"Neetično bi bilo, da bi na ljudeh preizkušali nova zdravila, če tega prej ne izvedemo na laboratorijskih živalih"

O presežku živali smo dobili podobne odgovore tudi iz Laboratorija za in vivo poskuse (LVP) na Kemijskem inštitutu, kjer zagotavljajo, da se prav tako držijo načela 3R. "Pri delu se uporabijo najprej alternativne metode, npr. različne celične linije, organoidi, organotipske kulture, s katerimi najprej potrdimo ali ovržemo začetna dognanja naših raziskav. Šele po obsežnem predhodnem preverjanju sledijo raziskave na poskusnih živalih. Treba je poudariti, da imamo v LVP-ju tudi vzpostavljene metode, npr. neinvazivna bioluminiscenčna preslikava živali, kjer se za ves čas trajanja postopkov spremljajo iste živali, s čimer natančneje potrdimo terapevtske učinke, prav tako pa se drastično zmanjša število živali znotraj raziskav," so pojasnili in dodali, da tako živali uporabljajo samo za raziskave, za katere ni mogoče najti drugih zamenjav.

"Za imunski sistem potrebujemo celoten organizem, prav tako za modele raka. Po drugi strani pa bi bilo neetično, da bi na ljudeh preizkušali nova zdravila, če tega prej ne izvedemo na laboratorijskih živalih," so še poudarili.

V njihovem laboratoriju je približno 250 živali vključenih v program vzreje, uporabljajo pa približno 20 različnih linij, ker so, kot pravijo, večinoma dobri modeli za različne bolezni.

Tudi njihovo število vzreje se spreminja glede na potrebe raziskav, kot zatrjujejo, pa se živali ne vzrejajo nepotrebno. "V določenih primerih živali tudi kupimo od odobrenih komercialnih ponudnikov, npr. laboratorija Jackson v ZDA, ki ima na voljo živali za določene modele bolezni," so še dodali.

Nekatere živali se usmrtijo in uporabijo za analizo tkiv, nekatere pa se vrnejo nazaj v rejo

Kadar gre za presežke živali, jih tudi v LVP-ju uporabljajo za nadaljnje raziskave na tkivih. "Živali se po končanih postopkih pogosto usmrtijo in uporabijo za analizo tkiv, lahko pa se ponovno uporabijo v drugih postopkih, kjer je pomembno, da se živali uporabijo v manj težavnostnih postopkih. Živali se lahko tudi vrnejo nazaj v rejo, izpustijo ali pa se oddajo v posvojitev kot hišne živali, če so izpolnjeni pogoji, ki jih nareka 34. člen omenjenega pravilnika," so še pojasnili in poudarili, da se pri delu z gensko spremenjenimi linijami ne morejo popolnoma izogniti "odvečnim" živalim, saj pri paritvah niso vse živali ustreznega genotipa. "Se pa lahko spet te "odvečne" živali usmrtijo z namenom, torej za izolacijo in uporabo mišjih primarnih celičnih linij, organoidov ipd."

Vsi sogovorniki so nam potrdili, da je Slovenija ena izmed pravno najstrožje urejenih držav pri poskusih na živalih. V povprečju smo tako med evropskimi državami, ki izvajajo najmanj poskusov na živalih in tudi ena redkih, ki za poskuse (večinoma) uporablja laboratorijske miši.