Znanstveniki predlagajo nova pravila za raziskave, ki vključujejo živali, poroča The Independent. Največ skrbi povzroča t. i. tretja skupina, saj vzbuja resne etične pomisleke in bi jo po njihovem mnenju morali prepovedati. Kaj se bo zgodilo, če ustvarimo primate z izrazito človeškimi lastnostni, kot je govor, se sprašujejo.

Poročilo omenja tudi t. i. frankensteinovski strah, da bi človečenje opic pripeljalo do stvaritve "pošasti". Scenarij počlovečenih opic prikazuje serija knjig in filmskih uprizoritev z imenom Planet opic. Scenarij z genetskim inženiringom pa prikazuje najnovejša, letošnja različica z imenom Vzpon planeta opic.
Tovrstne raziskave so dovoljene v več državah sveta, tudi v ZDA.

Po mnenju člana skupine, ki je napisala omenjeno poročilo, Tomasa Baldwina z britanske Akademije medicinskih znanosti, je treba to možnost obravnavati resno. Še posebej se boji možnosti, da bi vnašanje večjih količin celic človeških možganov v možgane primatov te spremenilo v nekaj, kar poseduje prvenstveno in izrazito človeške lastnosti. "Če gredo stvari v to smer, zagorijo rdeče luči," je dejal Baldwin, sicer psiholog na yorški univerzi.

V ZDA so že ubrali prve korake, ko so človeške izvorne celice vnesli v mišje zarodke. V dotičnem eksperimentu so sicer mišje celice hitro prerasle človeške, tako da je le majhen delež zarodkov končal kot "človeški". Za drugega člana skupine, genetika Robina Lovella-Badgea, to ob veliki razliki med človekom in mišjo ni presenetljivo. A če bi kombinirali precej bolj podobne vrste, recimo človeku podobne opice s človekom, ni bili po njegovem mnenju izidi nepredvidljivi. "Lahko bi končali z zarodkom, ki bo le preveč človeški."

Ob objavi poročila so izvedli tudi javno raziskavo mnenja, po kateri večina podpira vnašanje človeških celic v živali - če gre za medicinske raziskave. Vprašani, tako javnost kot znanstveniki, so izrazili velike pomisleke glede poskusov, ki bi vključevali možgane, plodnost in "izključno človeške" značilnosti, kot so oblika obraza, tekstura kože in govor.

Priporočila skupine se sicer nanašajo na britanski sistem, predlagajo pa novo kategorizacijo poskusov "živali s človeškim materialom" na tri skupine glede na etične pomisleke, ki iz tipa poskusa izhajajo. V tretjo skupino, ki bi jo radi prepovedali, bi med drugim uvrstili tudi že izveden poskus stvaritve miši, ki so ji dodali človeški gen za govor. Miš sicer ni dejansko govorila, je pa proizvajala zvoke, precej drugačne od drugih živali, so zatrdili znanstveniki.

"Ob risankah z govorečimi mačkami s človeško oblikovanimi palci se vsi nasmejimo. Dvomim, da bi se še smejali, če bi take stvari zagledali v laboratoriju," je izjavil Lovell-Badge.