Razvojni biolog in strokovnjak za tkiva je eden redkih znanstvenikov, ki se ukvarjajo z "vzgajanjem" mesa. Ko mu bo uspelo, bi vzgojeno meso lahko pomagalo prebroditi svetovno krizo zaradi pomanjkanja hrane, saj se površine za vzrejo živine za meso na "tradicionalen" način vztrajno krčijo.

Mironov je pojasnil, da se z enako dejavnostjo ukvarjajo tudi na Nizozemskem, a je velika težava v ZDA financiranje, saj država tega ne želi financirati. Pošiljanje nove tehnologije na trg stane najmanj eno milijardo dolarjev, "mi pa nimamo niti enega milijona," je potožil Mironov.

Meso, vzgojeno v laboratoriju, nastane pod podobnimi pogoji kot druga hrana
Direktor centra za napredno bioizdelavo tkiv na oddelku za regenerativno medicino in biologijo celic se mora tako ukvarjati predvsem z raziskovanjem inženiringa tkiv oziroma z rastjo človeških organov.

Ko ljudje ugotovijo, da meso raste v laboratoriju, se jim zadeva zdi gnusna, saj tehnologije ne želijo povezovati s hrano, je pojasnil Nicolas Genovese sodelavec Mironova. Vendar pa so številni izdelki, ki jih uživamo danes in jih štejemo za "naravne", izdelani v podobnih razmerah. Pri tem je izpostavil jogurt, vina in piva.

Pri tem pa se postavlja vprašanje. Če je vino narejeno v vinski kleti, pivo v pivovarni, kruh pa v pekarni, kje bo nastalo meso? Mironov si predstavlja zgradbe v velikosti nogometnih igrišč, kjer bodo stali številni bioreaktorji, ki bodo proizvajali meso. "To bo funkcionalna, naravna, oblikovana hrana." Po Mironovih besedah bo lahko imela okus po svinjini ali jagnjetini, lahko tudi z nekoliko maščobe. Sam verjame, da bo meso mogoče ustvariti brez genov, čeprav ni nikjer dokazano, da dodajanje genov poslabša kakovost mesa. "Gensko spremenjena hrana je že zdaj običajna, pa od nje še ni nihče umrl," dodaja na koncu.