Shod za znanost se je ob 13. uri začel na ljubljanskem Novem trgu pred ZRC SAZU.

"Ta država in aktualna politika, pa tudi prejšnje, se ne zavedajo pomena raziskovalne dejavnosti za kakovostno prihodnost ljudi, ki živimo v tej državi. Ker znanost ni polje, ki bi prinašalo politiki velike točke, ki jih pri volivcih nenehno nabira, jo zanemarja in s tem dela katastrofalno napako, ki nas bo drago stala, to se kaže tudi v predlogu vlade za nov plačni sistem, ki popolnoma ignorira realno stanje v raziskovalni dejavnosti. Znanstveniki, raziskovalke, raziskovalci in strokovni kader so absolutno na dnu vrednotenja dela v celotnem javnem sektorju," je za MMC na shodu povedal sindikalist Branimir Štrukelj (Sviz).

"Znanost lahko funkcionira dobro le, če ima na eni strani odlične raziskovalke in raziskovalce in na drugi strani odlično administrativno podporo, ki postaja vse pomembnejša, ker je sistem postal izjemno kompleksen in zbirokratiziran," je za MMC izpostavila Mimi Urbanc, namestnica direktorja ZRC SAZU. "Vse deležnike v procesu raziskovanja v akademskem svetu je treba ustrezno nagraditi, strokovne sodelavke in sodelavci so tozadevno v plačnem sistemu vedno potegnili kratko," je dejala in dodala, da raziskovalne ustanove lahko dosežejo odličnost le, če lahko poleg odličnih raziskovalcev zaposlijo tudi odlično strokovno osebje.

"Obstaja nesorazmerje med plačami strokovnih sodelavcev v znanosti in raziskovanju in primerljivimi delovnimi mesti v drugih delih javnega sektorja, obstaja pa tudi splošno nesorazmerje med raziskovalci in strokovnimi sodelavci, samoumevni občutek, da so nekateri višje. Premisliti je treba, kaj počnejo eni in kaj drugi, država pa verjetno ne ceni ne enih ne drugih. Na nekaterih točkah kariernih poti sploh ne, asistenti raziskovalci so precej nizko plačani, to je res postala težava, ker številni niti začeti nočejo več delati v znanosti, za strokovne sodelavce velja enako. Ko enkrat postane težava pridobivati kadre, to pomeni, da so plače zares že precej prenizke," pa je za MMC povedal Tadej Troha, raziskovalec na ZRC SAZU in svetnik na RTV Slovenija.

Je pri nas znanost zadnja luknja na piščali?

"Vsakemu zdravorazumskemu človeku je jasno, da zanemarjanje temelja, na katerem počiva prihodnost, to so tehnične izboljšave, refleksija družbe, nova kakovost, pomeni slabše življenje za vse. Raziskovalna dejavnost ima v odnosu do politike slabost, saj so dosežki dolgoročnejši, raziskave trajajo dalj časa, ne morete jih spraviti v en mandat politike, zato je teža raziskovalne dejavnosti v politiki nizka in šibka," je dodal Štrukelj in opozoril, da je odnos do znanosti v družbah, kot so skandinavske, povsem drugačen. "Tam ogromno vlagajo v znanost in dajejo raziskovalcem velik pomen, pri nas pa so zadnja luknja na piščali," je sklenil Štrukelj. Štrukelj je spomnil, da je bila pred leti Slovenija po vlaganju v znanost na samem evropskem dnu, sledile so obljube, da se bo stanje popravilo, a vse kaže, da bo "realnost drugačna od obljub".

Troha pa je opozoril, da bodo ukrepe za odpravo posledic poplav financirali večinoma iz proračuna, pas je država zategnila in reševanje težav premaknila nekoč v prihodnost. "Najbolj urgentne nizke plače, ki naj bi bile odpravljene že zdaj, so prestavili na leto 2025, in še to ne v obsegu, kot je bilo mišljeno," je pojasnil.

Vlada se opira na uravnilovko

Zakaj je vladni predlog krivičen? "Vlada nima volje, da bi pogledala, kakšno je vrednotenje raziskovalnega in strokovnega dela, pa tudi tehničnega osebja v raziskovalnih inštitutih, rečejo, vsem bomo dali enako na določeni ravni izobrazbe ne glede na vse. To pomeni, da prezrejo položaj, v katerem raziskovanje je, rešitve so pavšalne, kar na neki način pove, da jih znanost ne zanima, zaostanki se bodo prenesli naprej v nov plačni sistem," je pojasnil Štrukelj, da si vlada želi uravnilovko na ravni stopnje izobrazbe, ker se jim ne ljubi ukvarjati s položajem znanosti v družbi in tistimi, ki v znanosti delajo. "To je udobneje in preprosteje," je sklenil.

Kaj bi bilo pravično?

Pravično bi bilo, da se raziskovalno delo in delo strokovnega in tehničnega osebja v raziskovalni dejavnosti, kjer dosegajo vrhunske rezultate, tudi ustrezno ovrednotita, ne pa, da se "vse vrže v isto škatlo". "To pa je za slovensko politiko mnogo prezahtevna naloga, očitno je, da bo znanost tudi v novem plačnem sistemu žrtvovana v celoti," je opozoril Štrukelj.

"Določiti je treba primerljiva delovna mesta, da bodo strokovne sodelavke in sodelavci v akademskem in raziskovalnem svetu plačani enako kot v drugih delih javnega sektorja," je bila konkretna Urbanc. Zaposlene jim namreč z višjimi plačami ne "kradejo" zgolj v zasebnem sektorju, pač pa tudi drugi deli javnega sektorja.

Troha: Izhodišče mora biti, da so vsa dela enakovredna

"Problem vrednotenja dela je problem, ki je po mojem mnenju neodpravljiv. Pri vsakem takšnem razmisleku je treba začeti na izhodišču, da so vsa dela enakovredna! Ta opomnik mora biti venomer prisoten. Vse predstave, da mora nekdo zaslužiti petkrat, 10-krat ali pa 100-krat več, so izmišljene, nimajo nobene osnove. V realnosti uravnilovke, ki se je nekateri tako bojijo, ne bo. Gre za vprašanje finega vrednotenja, kdo nosi več odgovornosti. Katero delo človeka objektivno bolj obremenjuje? Odvisno pa je tudi od večje ali manjše potrebe po določenem delu," je glede pravice in krivice v plačnih razmerjih povedal Troha.

Ali politika pozablja na znanost?

"Mislim, da v tej državi znanje ni visoko cenjeno. Seveda, floskule, da smo družba znanja, so, a politika pri svojih odločitvah rada spregleda, da je znanost premislek o določeni temi že naredila, in ga preprosto ne upošteva," je dejala Urbanc in dodala, da politiko bolj kot znanost zanimajo kilometri novih cest in kubični metri položenega asfalta.

"Politika ne pozablja na vrhove akademske sfere, navsezadnje na te položaje in s teh položajev prihajajo ministri. Dnevna politika ima težave z znanostjo, ker ne dovoli, da bi se znanost sama organizirala, si sama postavila pogoje dela, da se ne bi utapljala v projektnih zaposlitvah. Pod črto bi vse skupaj enako dobro delovalo, če bi zagotovili stabilno financiranje," je opozoril Troha in dodal, da projektne zaposlitve z birokracijo kradejo čas in ti "kisajo možgane".

Uporabnost elektrike in tek na dolge proge

Novo krožišče in položen asfalt lahko politik pokaže volivcem pred naslednjimi volitvami, medtem ko pri znanosti takšnih konkretnih rezultatov, na katere lahko hitro pokažeš s prstom, ni.

"Znanost je tek na dolge proge, vse, kar se danes dogovorimo, bo morda imelo učinek šele čez nekaj let. Naj omenim prigodo, ko je Michael Faraday (1791–1867, angleški izumitelj električnega generatorja, op. n.), pionir elektromagnetizma, sredi 19. stoletja v svojem londonskem laboratoriju kazal britanskemu ministru za finance dih jemajoče poskuse z elektriko, ki je bila takrat popolna novost. Minister je bil še kar navdušen in potem ga vpraša: 'Ampak! Čemu to sploh služi?' Faraday mu je zelo prostodušno odgovoril: 'Nekega dne, gospod, jo boste lahko obdavčili.' Tudi elektrika, ki je danes samo po sebi umevna, brez nje se družba in država takoj sesujeta sami vase, je bila na začetku postavljena pod vprašaj. Spraševali so se o njeni uporabnosti," je bila Urbanc konkretna, da dosežki znanosti ne prinašajo dobička na kratki rok.

Problematika kratkoročnih projektnih zaposlitev

"Kaj je težava znanstvenih projektov? Ti se ob prijavi zavežeš z idejo, kako bo videti tvoje delo v naslednjih treh letih. Na odobritev čakaš pol leta, tudi dlje, lahko tudi devet mesecev. Če projekta ne dobiš, vsi tvoji načrti za naslednja tri leta padejo v vodo! Tako načrtuješ neki potencialen projekt, ki ga morda sploh ne boš dobil, namesto da bi raje načrtoval svoje sprotno aktualno delo," je Troha opisal križe in težave s pridobivanjem projektnih zaposlitev.

Prepričan je, da je treba zagotoviti stabilno financiranje in zmanjšati ali ukiniti kratkoročno projektno raziskovalno delo, s čimer se ne bi spremenilo nič, le organizacija dela, ki "tako ali tako že poteka", bi bila učinkovitejša.

Kadrovsko razpadanje javnih služb

"Raziskovalna dejavnost, visoko šolstvo in šolstvo nasploh imajo težave s pridobivanjem strokovnjakov, raziskovalcev, učiteljic in učiteljev, ker v zasebnem sektorju lahko dobijo bistveno boljše plače, kar pomeni, da je javni sektor postal popolnoma nekonkurenčen, opažamo odliv strokovnjakov iz javnega sektorja," je še opozoril Štrukelj in dodal, da gre za globoko sistemsko težavo, ki se je vlada noče lotiti.

Rektor Majdič: Strokovne delavce je treba dostojno plačati

"V vodstvu Univerze v Ljubljani (UL) si prizadevamo in podpiramo prizadevanja za dostojno plačilo strokovnih delavcev, predvsem pa za enake možnosti in enako plačilo za podobna delovna mesta znotraj javnega sektorja, saj so delavci na podobnih delovnih mestih zelo različno plačani znotraj različnih segmentov javnega sektorja," je na shodu poudaril rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič.

Glavna tajnica UL-ja Mihaela Bauman Podojsteršek je dodala, da je nesprejemljivo, da imajo strokovne sodelavke in sodelavci, zaposleni na univerzi, v primerjavi z drugimi zaposlenimi v javnem sektorju na podobnih delovnih mestih nižje plače.

"Čeprav je celotno področje znanosti in raziskovalnega dela v naši državi zapostavljeno, je delo laborantov, tehnikov, knjižničarjev, računalničarjev, lektorjev, vzdrževalcev, kartografov, arhivarjev, zaposlenih na mestih v podporo raziskovalnih programov in različnih projektov, administrativnih delavk in delavcev ter vseh drugih strokovnih (so)delavcev toliko pogosteje spregledano ali razumljeno kot samoumevno," pa opozarjajo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).

"Čas je, da pristojni prepoznajo zahtevnost in specifičnost dela, ki ga opravljajo različni kadri v znanosti in izobraževanju, ki nudijo podporo študentom, pedagogom, profesorjem in raziskovalcem," so poudarili. Primerno plačilo za zahtevno delo je po njihovih besedah nujno za ohranitev kadra, kakovosti opravljanja tovrstnega dela ter razvoj znanosti in izobraževanja.

Široka podpora visokošolskih in raziskovalnih institucij

Sorodna novica Shod raziskovalcev sprašuje vlado: Zakaj ne za znanost?

Shod pod geslom Pravično plačilo za pošteno delo je potekal pod okriljem Organizacijskega odbora Shoda za znanost, Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Univerze v Ljubljani (UL), Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici. Podpira pa ga tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).

Kot navajajo na UL-ju, so strokovne službe ključne pri izvajanju pedagoškega in raziskovalnega dela tako na univerzah kot na raziskovalnih inštitutih.

Zadnji shod za znanost je sicer potekal aprila lani, ko so opozarjali na ponovno degradacijo raziskovalne dejavnosti.