Znanstvenike je zanimalo, koliko delovnih ur je potrebnih za pozitiven učinek, ki ga prinaša delovna aktivnost, zlasti z vidika samopodobe in občutka družbene vključenosti. "Za skoraj vse obstajajo priporočeni odmerki – od vnosa vitamina C do trajanja spanja. Zato smo se prvič vprašali, kakšno bi bilo takšno priporočilo za plačano delo," je po poročanju portala Science Daily pojasnil soavtor raziskave Brendan Burchell z univerze v Cambridgeu.

Da bi to ugotovili, je skupina znanstvenikov preučila podatke iz neke dolgoročne britanske raziskave, v kateri je sodelovalo 70.000 ljudi. Osebe v starosti od 16 do 64 let so spremljali devet let in ob tem redno zapisovali podatke o njihovem delovnem statusu. Da bi ocenili njihovo duševno zdravje, so jih poleg tega spraševali o težavah, kot so anksioznost ali motnje spanja.
Izkazalo se je, da povezava med duševnim stanjem in delovno obremenitvijo dejansko obstaja.

Koliko dela je potrebno? Ne zelo veliko.
Ob vrnitvi na delovno mesto po daljši brezposelnosti ali porodniškem dopustu se je namreč mentalno zdravje udeležencev raziskave izboljšalo. Že osem ur dela ali še manj na teden zmanjša tveganje za psihične težave v povprečju za 30 odstotkov, so ugotovili znanstveniki.

Z naraščajočo delovno obremenitvijo se ta učinek sicer ni povečal. S polnim delovnim časom se je sicer stanje na bančnem računu povečalo, pri mentalnem zdravju pa ni bilo opaziti bistvenih razlik od ljudi, ki so delali manj. "Zdaj smo dobili predstavo, koliko plačanega dela je potrebnega za dosego psihosocialnih koristi od zaposlitve. Ne zelo veliko," je komentiral Burchell.

Znanstveniki menijo, da so njihovi rezultati pomembni, zlasti zaradi hitro spreminjajočega se trga dela. Napovedi gredo v smeri, da bi lahko zaradi tehnološkega napredka v obliki robotov ali umetne inteligence v prihodnosti izginila delovna mesta na številnih področjih. "Glede na naše ugotovitve bi se lahko delovni teden bistveno skrajšal, ne da bi škodovali duševnemu zdravju in dobremu počutju delavcev," menijo avtorji raziskave.