Toda predsednik kljub negativnemu mnenju, ki temelji zlasti na velikih stroških, vztraja pri nadaljevanju poletov s človeško posadko in zahteva, da v tem duhu poiščejo rešitev. Izvedencem se zdi skorajšnja vrnitev človeka na Luno nerealna. Če bi to želeli uresničiti, bi namreč potrebovali na leto vsaj 3 milijarde dolarjev več, kot jih predvidevajo v naslednjih proračunih.

11-člansko skupino izvedencev, ki jo je določil Obama, je sestavljala tudi četverica nekdanjih astronavtov. Posvetili so se predvsem pregledu načrtov raziskovanja s človeškimi posadkami. Že med predsednikovanjem Georgea Busha so namreč velikopotezno napovedali polet na Luno do 2020 in obisk Marsa do 2037. Vendar namenjajo vesoljskim programom na leto le 9 milijard dolarjev.

Obama je vsekakor sklenil, naj še naprej iščejo možnosti za uresničitev potovanja na Luno.

Zedinili so se že, da bodo zaradi "ohranjanja kondicije" podaljšali polete z vesoljskimi "shuttli", ki so jih hoteli ukiniti s prihodnjim letom, vsaj do 2011. To bo omogočilo nemoteno znanstveno delo in poskuse v vesoljskem laboratoriju ISS, ki kroži okoli Zemlje, in njegovo dolgoročnejše obnavljanje. ZDA naj bi pohitele z izdelavo novega raketoplana, da ne bodo odvisne od nosilnih raket drugih držav. Čeravno so vesoljski laboratorij prvotno nameravali vzdrževati le do leta 2016, zdaj predlagajo, da naj bi deloval vsaj do 2020.

Kljub pomanjkanju denarja je v ozadju strategija največje sile: primata v vesolju in v tehnologiji nikakor ne nameravajo prepustiti kakšnemu od tekmecev, ki jih je medtem vse več. Najresnejši pri prodiranju v vesolje so tudi Japonska, Kitajska in Indija.