Šega je leta 1991 postal astronavt ameriške vesoljske agencije Nasa. Skupaj je v vesolju prebil 17 dni. Njegova prva misija STS-60 leta 1994 je bila prva skupna ameriško-ruska misija z raketoplanom, ki je v orbiti izvajal vrsto eksperimentov. Leta 1996 je Šega sodeloval v misiji STS-76, ki je bila tretja, v kateri se je raketoplan priključil na rusko vesoljsko postajo Mir.

"Občutki v vesolju niso tako zelo drugačni od teh na Zemlji, se pa resnično počutiš zelo majhnega," je Šega povedal v pogovoru s predsednikom DZ-ja Milanom Brglezom. Po besedah Šege z navzočnostjo v vesolju pridobivamo znanje in izkušnje, ki jih lahko, nekatere bolj, nekatere manj, uspešno uporabimo na Zemlji. Uporaba vesoljskih tehnologij za življenje na Zemlji je zelo pomembna, je dodal.

Šega, upokojeni generalmajor in nekdanji podsekretar ameriških zračnih sil, zdaj pa fizik ter predstojnik za fiziko in sorodne znanosti na državni univerzi Kolorado, je sin slovenskih izseljencev. Po očetovi strani izvira iz Loškega Potoka.

Šega je v pogovoru z Brglezom še dejal, da je s Slovenijo povezan tudi "znanstveno" in je imel več pogovorov o sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Institutom "Jožef Stefan". V pogovoru je kot prednosti Slovenije izpostavil močan izobraževalni sistem, bogat človeški kapital ter kulturne in naravne vire, so še sporočili iz DZ-ja.