Ruska kozmonavta in ameriški astronavt so s pomočjo kapsule Sojuz prispeli na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS, International Space Station) ter dopolnili že prisotno posadko. Na postaji bodo kot vse posadke do zdaj opravljali rutinsko vzdrževanje in načrtovane znanstvene preizkuse. Le v eni nalogi se njihova misija razlikuje od prejšnjih.

Pričakujejo namreč skorajšnjo dostavo uradne olimpijske bakle. Tiste bakle, ki bo prižgala osrednji olimpijski ogenj na slovesnosti ob odprtju iger v Sočiju februarja 2014. Na ISS-ju bo dostavljena na z olimpijskimi simboli okrašeni raketi, poroča RT.
Astronavti jo bodo 9. novembra prvič v zgodovini s sprehodom zunaj postaje ponesli v odprto vesolje.

Seveda ne gre za olimpijski ogenj, le za baklo. Strogi varnostni standardi vesoljskih poletov prepovedujejo odprt ogenj, v odprtem vesolju pa bi zaradi pomanjkanja kisika tako ali tako hipoma ugasnil. Je pa to tista bakla, ki bo prižgala osrednji olimpijski ogenj, je na tiskovni konferenci poudaril kozmonavt Oleg Kotov.

"Sprehod bomo poskušali opraviti kar se da spektakularno in čudovito. Želimo, da se bodo ljudje dogodka še dolgo spominjali. Milijoni ljudi na zemeljskem površju nas bodo spremljali pri delu. V ozadju boste lahko videli zunanjost ISS-ja in Zemljo samo. Naš cilj je vizualni spektakel, vseh podrobnosti pa še ne bomo izdali," je izjavil Kotov.

Dolga pot bakle, navzgor in navzdol
Po opravljenem vesoljskem sprehodu se bo bakla vrnila na Zemljo skupaj s posadko, ki se bo vrnila. 7. oktobra bo začela svoj maraton po Rusiji. V 100 dnevih bo predvidoma opravila več kot 65.000 kilometrov. Na celotnem potovanju bo med drugim obiskala najvišjo evropsko goro Elbrus (visoka je 5.642 metrov in je del Kavkaza) ter se dotaknila dna 1.743 metrov globokega Bajkalskega jezera.

Precej skrajšan polet
Tokratna odprava na ISS je sicer tretjič uporabila novo navigacijsko tehniko ekspresnega poleta. Nekoč so posadko na raketi Sojuz izstrelili, nato pa se je na Sojuzovi kapsuli skoraj dva dneva prilagajala in polagoma približevala ISS-ju. Za to so bile potrebne daljše priprave, pa tudi uporaba opreme za zagotavljanje osnovnih človeških potreb in spanje.

Po novi metodi kapsulo s pomočjo rakete izstrelijo, nato le štirikrat obkroži Zemljo in se že združi z ISS-jem. Celoten postopek traja slabih šest ur. Po novem astronavti na potovanju zaradi kratkega trajanja sploh ne zapustijo svojih vesoljskih skafandrov.

Mednarodno vesoljsko postajo so v nizki Zemljini orbiti začeli sestavljati leta 1998. Nad Zemljo kroži na razdalji približno 350 do 410 kilometrov, kar je podobno, kot če bi površino Slovenije postavili navpično. ISS je občasno opazen tudi s prostim očesom in je pri več kot 160 milijardah dolarjev (številka se stalno veča) stroškov eden najdražjih predmetov, ki jih je sestavilo človeštvo. Je plod sodelovanja več vesoljskih agencij: ameriške, evropske, japonske, ruske in kanadske.