Aero, kot se imenuje uporabniški vmesnik, se ponaša z naprednimi vizualnimi učinki: okna z naslovno vrstico so transparentna (»steklena«) in prikazujejo dogajanje pod njimi, robovi oken so lepše zasnovani, vmesnik je zmožen preklapljanja med programi v treh dimenzijah ob hkratnem prikazovanju vsebine vsakega posameznega okna v realnem času. Tovrsten predogled vsebine okna med preklapljanjem je dobrodošla novost, saj uporabniku okna ni več treba povečati, da bi videl dogajanje v njem. Enak predogled Vista omogoča tudi med sprehajanjem z miškinim kazalcem čez opravilno vrstico.

To je tudi na prvi pogled najbolj opazna novost, ki jo prinaša Vista, saj so druge stvari, kot na primer sistem upravljanja s programi (zagonski meni Start) ali nadzorni center, podobne starejšim različicam Windowsev. Nekatere ikone so bile preimenovane, tudi drevesna struktura na disku je drugačna kot prej (npr. uporabniške datoteke so v c:\Users) in nekaj vsakodnevnih programov, kot so Pošta ali WMP, je dodelanih, vendar uporabnik spremembe hitro obvlada in mu ne povzročajo težav.

Paranoična Vista
Precej več jeze si bo Microsoft nabral zaradi vgrajenega nadzora uporabniških računov, poimenovan UAC. Povedano poenostavljeno: med vsakodnevnim delom ne boste imeli avtomatičnega in prostega dostopa do kritičnih sistemskih nastavitev, tudi če imate administratorske pravice. Vsakokrat, ko boste hoteli narediti kaj »nenavadnega«, kot je namestitev potencialno nevarnega programa, se bo Vista ustavila, zaklenila sistem, zatemnila celoten zaslon, preteče varnostno opozorilo v okencu na sredini pa vas bo z dobršnim priokusom paranoje spraševalo, če res želite nadaljevati s takim početjem in ali se zavedate morebitnih posledic svojih dejanj.

Bizarno je, da vas sistem opozarja na morebitno škodljivost celo tako preprostih in osnovnih aplikacij, kot je brezplačni pregledovalnik slik Irfan. Enako velja za delo v sistemskih mapah na disku, v katerih po Microsoftovem mnenju nimate kaj iskati, pa pri nameščanju gonilnikov … Skratka, pri začetnem delu z Visto nam je UAC utrujal vsakih nekaj minut. Kolegi pri reviji Monitor so glede UAC-a zapisali, da "česa neumnejšega v računalništvu že dolgo ni bilo". Težava je namreč v tem, da boste 1.) dodobra razbesnjeni zaradi nenehnega opozarjanja in 2.) vedno besno klikali na gumbek, ki bo dostop dovolil, zato boste takrat, ko bo resnično obstajala nevarnost okužbe sistema z zlo kodo, spet povsem avtomatsko kliknili na gumbek za nadaljevanje. K sreči se da UAC v nastavitvah uporabniških računov izklopiti.

Dodelan nadzor in podpora dlančnikom
Nekaj okornosti najdemo tudi pri sprotnem delu na deviško čistem OS-u, na katerega dodatnih programov še nismo nameščali. Microsoftu denimo zamerimo, da Wordovih datotek tipa DOC novonameščena Vista ne zna odpreti, kar je precej nerazumljivo. Pohvalno pa je, da zna Vista že kar sama od sebe prepoznati priklopljene mobilne naprave, na primer dlančnike, tako da vam za prenos datotek nanje ne bo treba nameščati posebnih gonilnikov, kar je še posebej uporabno npr. na službenih računalnikih.

Nov je starševski nadzor, ki preprečuje dostop do neprimernih vsebin. Žal se vse tovrstne rešitve pri inovativnih nadobudnih pubertetnikih po navadi izkažejo za neučinkovite, saj nobena zaščita v operacijskem sistemu denimo ne more preprečiti bootanja operacijskega sistema s kakšnega Live Linux CD-ja. Tam pa zaščite pred neprimernimi vsebinami na veselje pubertetnika in žalost njegovih staršev ne bo.

Čista petica za iskalnik
Precej izboljšan je tudi sistem iskanja: ta se razteza vse do iskanja programov, ki jih želite zagnati, pa ne veste, kje na disku so nameščeni, do vsebine e-poštnih sporočil ali dela besedila v davno pozabljenem dokumentu. Tako boste s skoraj nič truda našli pozabljena elektronska pisma vaših ljubezni, šolske spise, ki so zaprašeni ostali v kakšni mapi osem korakov globoko in podobno. Iskalnik je resnično zelo zmogljiv in toplo pozdravljamo napredek na tem področju. Seveda ima tudi ta svojo ceno: zahteva pogosto in dolgotrajno indeksiranje.

Med gadgeti tudi dva od RTV Slovenije
Med novostmi, ki so se od napovedi Viste, znane pod kodnim imenom Longhorn, pred leti že dobro prijele, je stranski trak z uporabnimi majhnimi aplikacijami, gadgeti (na drugih OS bolj znani kot widgeti). Microsoft, že pred njim pa številni drugi razvijalci, je napisal množico vizualno bolj ali manj dodelanih aplikacij, ki si jih uporabnik po svojih željah in potrebah namesti kar na namizje.

Uporabnost je izjemno pestra, od ženskih mesečnih koledarčkov do miniaturnih RSS-odjemalcev. Tudi RTV Slovenija ni izjema in svojim uporabnikom ponuja dva gadgeta: dnevni horoskop in bralnik, ki prikazuje najnovejše vpise na forumu ter blogu. Lahko si nastavite tudi branje RSS-ovih novic, ki nastajajo v Multimedijskem centru RTV Slovenija. Med uporabnejšimi gadgeti je tudi E-uprava, ki uporabnikom ponuja spletne storitve, kot so podaljšanje vozniškega dovoljenja, vpogled v zemljiško knjigo in podobno. Kako do gadgetov? Nekaj jih vsebuje že Vista, preostale si lahko hitro in preprosto namestite s pomočjo vgrajenega spletnega iskalnika.

Lokalizacija: načeloma okej, ampak ...
Dotaknimo se še prevodov, saj vendarle predstavljamo slovensko različico Viste. Ti so večinoma primerni in povsem korektni, vendar je opazna želja prevajalcev po dosledni uporabi slovenščine tudi v primerih, kjer je to težko. Posledica tega je, da bomo občasno zasledili zapis, ki bo precej čuden.

Ni nam bilo jasno na primer, kaj nam hoče Vista povedati s sledečim besedilom: »Vse obstoječe dedne vnose za nadzor na vseh podrejenih predmetih zamenjaj z dednimi vnosi za nadzor tega predmeta.« Naj razume, kdor more. Pohvalno je, da Microsoft ni šel v prevode specifičnih sistemskih nastavitev, s katerimi po navadi računalniški povprečnež nima opravka. Skrbniki sistemov se namreč v angleškem izrazoslovju precej bolje znajdejo in kot kaže, Microsoft tukaj ni tvegal njihovega negodovanja. Tako bomo še vedno našli zapise, kot so User Interface Access Control in podobno.

Večji lapsus pa se je Microsoftu zapisal pri prevodu delovanja računalnika v načinu Sleep ali Hybernation, na katerega so opozarjali že betapreizkuševalci, očitno pa je ostal do prodajne različice. Namesto da bi ostali pri dobesednih prevodih spanje/hibernacija, smo dobili izraz mirovanje - in to za oba primera. Tako se v meniju dvakrat pojavi napis mirovanje, uporabnik pa lahko samo ugiba, katerega od ukazov bo izbira sprožila.

Pozor pri nekompatibilnih programih
Pri nameščanju programov pod Visto se včasih ponovi podobna zgodba kot z gonilniki. Nekateri programi in igre pod novim operacijskim sistemom ne delujejo. Še posebej to velja za programe, ki se tesno povežejo v operacijski sistem, na primer za antivirusnike, požarne zidove in podobno. Zanje velja, da je bolje počakati na izid »Vista-kompatibilne« različice kot tvegati skrunitev operacijskega sistema s kodo, ki je sistem ne bo znal pravilno prebaviti. Osnoven požarni zid tako dobite že prednameščen (testi kažejo, da je sicer bolj luknjaste narave, a za prvo silo bo), prav tako vas pred zlobno kodo ščiti že od prej znani Microsoftov Defender, v Redmondu pa so pozabili na antivirusni program, kjer se boste morali znajti sami. Dokler ga ne namestite, vas bo na to opominjal varnostni center. Vseeno pa pozabite na nameščanje vašega starega antivirusnika, saj najbrž ne bo deloval. Proizvajalci pospešeno izdajajo kompatibilne različice, tako da se oglasite pri njih.

Naše končno mnenje
Že ob predstavitvi angleške različice smo opozorili, da je Vista zelo draga. Njene cene v ultimativni polni različici dosežejo šest evrskih stotakov. Precej sicer privarčujete, če se odločite za eno od okrnjenih različic v sistemu nadgranje (cena okoli sto evrov), vendar - ali se splača za stotaka kupiti najbolj okrnjeno različico in pri tem izgubiti dobršno mero najprivlačnejših novosti (npr. delovno okolje Aero)? Gotovo ne. Za prehod na nov operacijski sistem se uporabniki namreč odločajo zaradi novih zmožnosti; kaj bi torej s špartansko okleščenim sistemom?

Ob tem Visto pestijo klasične porodne težave operacijskih sistemov: zanje še ni dovolj gonilnikov, nekateri programi nočejo delovati, po večini bo potrebna tudi kakšna stoevrska investicija v dodatno palčko rama. Če sodite med tiste ljudi, ki morajo takoj imeti vsakršno novost, potem Visto najbrž že imate in imate o njej tudi izdelano mnenje. Za druge pa velja: življenje se vam z Visto ne bo spremenilo. Vista je evolucija, ne revolucija. Tako ali tako jo boste verjetno dobili ob nakupu vašega naslednjega računalnika.

Prehod nanjo že danes pa vam lahko povzroči precej težav z nedelujočo strojno ali programsko opremo. V zameno boste dobili najnovejše, kar programerji iz Redmonda znajo napisati, pred lepo sosedo se boste lahko hvalili z lepotami Aera in upali, da ste pred zlo kodo vsaj malo bolj zaščiteni kot v starih Windowsih. Vista je operacijski sistem, ki bo uporabnikom zlezel pod kožo počasi. Tako kot so bili do danes okenski standard Windowsi XP, bo čez nekaj časa Vista. Pa če tako hočete ali ne.

Robert Schmitzer/RTV SLO