Skoraj samoumevno se zdi: Ko nekdo nečesa ne ve, željeno vtipka v brskalnik Google ali pa v Wikipedijo. Ali pa prek Googla poišče članek na Wikipediji o željeni temi. Hitro, povsem zastonj in v obdobju pametnih telefonov praktično kjerkoli, kadarkoli. Znanje še nikoli ni bilo tako lahko dostopno tako širokim množicam ljudi. Zdi se, da sta zastonjska spletna velikana kot še nihče nikoli doslej izpolnila sanje francoskih enciklopedistov izpred stoletij: Zbrati vse znanje človeštva v eni sami bazi podatkov.

Uporabnik spleta se mora le vrniti v spominu 15 let nazaj v čas skoraj vsakoletnih nakupov in brskanj po debelih telefonskih imenikih, almanahih, enciklopedijah, da se zave razsežnosti spremeb, ki jih je prinesel splet. In z njim Wikipedija.

Enajst let je minilo, odkar je američan Jimmy Wales januarja 2001 vizionarsko ocenil, da utegne biti potencial stotine milijonov uporabnikov spleta za altruistično, dobrovoljno prispevanje k skupni, zastonjski, prosti bazi znanja človeštva vsaj tako dober kot katera koli plačljiva in profesionalna enciklopedija. Le leto kasneje - 26. februarja 2002 - se je na pobudo slovenskega uporabnika Janija Melika začel slovenski del projekta Wikipedia, ki sicer želi znanje v čimširši meri prevesti v čimveč svetovnih jezikov. Zaenkrat deluje v kar 282 jezikih.
Ob jubileju, ki ga bodo wikipedijaši obeležili z vrsto dogodkov še ta vikend; se je MMC pogovarjal z administratorjema in aktivnima piscema na slovenski Wikipediji: Melikom in Jernejem Polajnarjem, ki se je projektu pridružil nekaj let kasneje.

20 milijonov evrov prostovoljnih prispevkov
Kot sta pojasnila, je vse delo popolnoma prostovoljno. Izjema je tehnično osebje, ki skrbi za centralne strežnike vseh jezikov in osnovno organizacijo. Fundacija Wikimedia se financira izključno iz prostovoljnih prispevkov, kar po Polajnarjevih besedah znese okoli 20 milijonov evrov letno. Ob tem se Wales vztrajno upira uvedbi oglasov na Wikipedii, ki bi ob dejstvu, da ta spada med nekaj najbolj obiskanih strani na svetu, nedvomno lahko prineslo velik prihodek.

Slovenska Wikipedija med 40 največjimi
Medtem ko angleška različica ob dejstvu, da večina svetovnih uporabnikov ta jezik razume, šteje že štiri milijone člankov, se slovenska (kljub majhnosti jezika v svetovnem merilu) s 132.000 uvršča med 40 Wikipedij z največ članki. Za primerjavo: Njabolj znana konkurenca, Enciklopedija Britannica, redno vzdržuje približno 120.000 člankov. Slovensko Wikipedijo trenutno aktivno ureja čez 500 uporabnikov od skupno več kot 70.000 članov, je pojasnil Melik.

Odprtost - največja prednost in slabost
Prej omenjeno Enciklopedijo Britannico aktivno ureja 100 urednikov in 4.000 plačanih strokovnjakov. Po drugi strani članke na Wikipediji piše čisto vsak Zemljan, ki jo obišče - s klikom na gumb 'uredi'. Ta odprtost Wikipedije je hkrati njena največja slabost. Po eni strani lahko zajema znanje stotine milijonov ljudi, ki lahko spričo izjemne "delovne sile" podatke tudi časovno ažurno vnašajo ter drug drugemu gledajo pod prste za morebitne napake.
Enakovredna plačljivim enciklopedijam
Hkrati pa odprtost pomeni, da se v enciklopedijo lahko vedno vnašajo (namenoma ali nenamenoma) napačni podatki. Pogosto se vanjo skriva potegavščine, marsikateri neizkušeni uporabnik vnaša nepreverjene, nekakovostne vsebine, včasih kršitve avtorskih pravic. Kljub temu pa se je v raziskavi, ki je primerjala vsebino spletnih enciklopedij, Wikipedia dobro odrezala. Kot je pojasnil Polajnar: "V reviji Nature so primerjali so naključen vzorec člankov med Enciklopedijo Britannico in Wikipedijo in statistično ni bilo nobene razlike po številu napak. Kjer je velika masa ljudi, ki delujejo z nekim skupnim ciljem, so tudi takšne stvari možne, pa čeprav ni nekih formalnih postopkov preverjanja."

Čisto vsak poseg v vsebino katerega koli članka je za vedno zabeležen in dostopen vsakomur. V trenutku, ko uporabnik spremembo shrani, ta pade pod nadzor očes ekipe moderatorjev in notranjih enciklopedičnih pravil. Administratorji, kot sta Melik in Polajnar, bdijo nad vsebino, preprečujejo namerne in nenamerne napake, uničevanja ter krajšajo rok trajanja šaljivcem. A kot pojasnjuje Polajnar, glede vsebine same nimajo večjih pravic - so bolj skrbniki konstruktivnosti.
Ko se udarita dve veliki strokovni avtoriteti
Ob potencialno neomejenem številu avtorjev istega članka se prej ali slej zgodi, da se v njem udarijo povsem nasprotujoči si pogledi. Še posebej je to pogosto ob perečih družbenih konfliktih, kot so vojne na Balkanu in konflikt na Bližnjem vzhodu. Po Melikovih besedah Wikipedija to razreši skozi dialog - vsak članek ima svojo pogovorno stran, kjer lahko uporabniki na dolgo in široko argumentirajo svoje poglede. Včasih pa se zgodi, da strokovnjaki za določeno področje argumentirano in podkrepljeno z viri trdijo povsem nasprotno. V takih primerih - ki se v Sloveniji še niso zgodili - Wikipedijaši izvolijo posebno arbitražno komisijo, ki razsodi, katera različica bo vidna v članku.
Cia, Vatikan in Izrael nad članke
Odprtost pogosto izkoristijo podjetja, interesne skupine ter celo državni organi, ki vsebine predrugačijo v svojo korist. Med vidnejše in zloglasnejše primere spada aktivno in načrtno urejanje Wikipedije, ki so jih izvajali ameriška Cia, Vatikan, pa tudi izraelski sionistični aktivisti. Tudi slovenska Wikipedija ni imuna na tovrstno početje. "Zagotovo se pojavi - po občutku - enkrat na teden, kakšen posameznik ali predstavnik podjetja ali kakšne skupine, ki bi rad izboljšal svojo predstavitev," pojasnjuje Polajnar. Eno osnovnih vodil Wikipedije govori o konfliktu interesov - če je posameznikova lastna promocija na prvem mestu, se takšno urejanje zbriše.

Človeška ribica prva na angleški Wikipediji
Zagotovo pa je slovenska Wikipedija v velikem interesu Slovenije, zagotavlja administrator Polajnar. Marsikateri slovenski prispevek je bil preveden v angleščino. Polajnar izpostavlja primer članka o človeški ribici, ki je bil dalj časa na prvi strani angleške Wikipedie z dnevnim obiskom 800.000 uporabnikov. "To je velika promocija Slovenije," je zatrdil.
V takšno promocijo so bile vložene nepreštete količine ur prostovoljnega dela. Lahko bi rekli, da je biti vikipedijaš kar življenjski slog, se je strinjal Melik. Že leta pisanju namenja dve uri od tri do štirikrat na teden - kolikor je pač prostega časa, je pojasnil. Že od samih začetkov, ki so bili spričo neznane prihodnosti, utiranja povsem novih stez ter tehničnih preprek težavni; so bili takrat maloštevilni ustvarjalci polni entuziazma.

Tako Melik kot Polajnar glede Wikipedije z optimizmom zreta v prihodnost. "Če je preživela prvih deset let, jih bo zlahka še najmanj deset," je dejal Polajnar. Drastičnih sprememb ne pričakuje, prej povečanje kakovosti. "Vedno bolj ji lahko zaupamo," k temu dodaja Melik. Manj navdušenosti pa je zaznati pri prihodnosti svobodnega in odprtega medmrežja. Melika skrbijo neprestani poskusi povečanja nadzora nad spletom, ki ga kot le zadnji poskusi poosebljajo SOPA, PIPA in Acta.

Sostrski arheološki dildi in prekmurska Wikipedija
Na takšne skrbi vikipedijaši pozabijo ob številnih anekdotah, ki so jim bili priča skozi leta. Polajnar se spomne šaljivca, ki je v angleški članek o dildu (umetnem penisu) vnesel potegavščino, da so arheološke ostanke prvih dildov na svetu našli v Sostrem pri Ljubljani, kjer da je tudi "muzej spolnosti sostrskih neandertalcev". Potegavščina je bila hitro odkrita in odstranjena, so se pa spričo okoliščin nad njo še dolga leta naslajali na Norveškem. Neki Norvežan se je namreč prevajanja tega članka lotil ravno v tistem časovnem oknu, ko je ta podatek še bil viden. Melik se medtem zabava nad poskusom vzpostavitve Wikipedije v prekmurščini, kar pa spričo manjka uradne domene po vsej verjetnosti ne bo zaživelo.

V petek dogodek za širšo javnost
Slovenski vikipedijaši, ki načrtujejo ustanovitev društva, bodo obletnico proslavili na poseben način. Obiskal jih bo predsednik krovne fundacije Ting Chen skupaj z nekaj drugimi predstavniki mednarodne Wikipedijie. 24. februarja se bodo ob 16. uri sestali na delovnem srečanju, kjer bo prisoten tudi Bence Damokos, vodja komiteja za lokalne podružnice Wikipedije v ljubljanski Mestni hiši (napovedan je bil tudi Miloš Rančić iz Wikimedije Srbija, a je zbolel). Ob 19. uri istega dne je širša javnost vabljena v ljubljansko Kiberpipo; do takrat - in po tem - pa vsi skupaj na spletne strani slovenske Wikipedije. "Dela zlepa ne bo zmanjkalo," je sklenil prostovoljni administrator.