Pri tem so gensko spremenili bakterijo z imenom wolbachia tako, da so z njo lahko okužili vrsto komarja aedes aegypti, ki je glavni "krivec" za prenašanje virusa denge. Življenjska doba komarjev se je skrajšala za polovico, kar je pomenilo tudi manjšo možnost, da bi se virus prenesel na človeka. Za to, da "dozori", namreč tudi sam virus potrebuje okoli dva tedna. Kot pojasnjujejo znanstveniki, virus tako večinoma prenašajo starejši komarji ženskega spola.

Za dengo, bolečo vročico, ki pomori okoli 22.000 ljudi na leto, do zdaj še ni znanega cepiva ali zdravila. Skupina znanstvenikov, ki je napravila zgoraj omenjeni poksus, upa, da bodo tako močno zmanjšali prisotnost te bolezni na območju Avstralije, Tajske in Vietnama.

E. S.