Baza podatkov, ki si jo bodo ustvarili znanstveniki s spremljanjem DNK-zapisa komarjev, bo pripomogla tudi v boju proti drugim boleznim, ki jih prenašajo komarji, na primer malariji. Foto: Reuters
Baza podatkov, ki si jo bodo ustvarili znanstveniki s spremljanjem DNK-zapisa komarjev, bo pripomogla tudi v boju proti drugim boleznim, ki jih prenašajo komarji, na primer malariji. Foto: Reuters

Tehniko, s katero pridobivajo edinstven genski zapis, bi lahko uporabili za pomoč pri identificiranju komarjev, ki širijo elefantiazo oziroma slonjo bolezen, bolezen, ki jo sicer poznamo pod imenom limfna filiariaza in povzroča otekline spodnjih udov ter spolnih organov. Postopek imenujejo DNK-črtna koda po črnih črtah na posameznih izdelkih, ki jih optično berejo na blagajnah v trgovinah.

Težava, na katero so naleteli strokovnjaki, so številne podobne vrste komarjev, ki jih je težko identificirati, je dejal član projekta James Edwards iz Fundacije za biotsko raznovrstnost. Zato bo pomagala DNK-analiza. Komarji se namreč med seboj razlikujejo po sposobnostih prenašanja bolezni in identifikacija vrst, ki tega ne zmorejo, bo pomagala izkoreniniti slonjo bolezen, s čimer se bo lahko zmanjšala uporaba insekticidov. Slonja bolezen grozi milijardi ljudi v 80 državah sveta. Več kot 120 milijonov ljudi ima infekcijo, ki so jo dobili zaradi zajedavcev, več kot 40 milijonov pa jih je trajno invalidnih ali pohabljenih.

Slonja bolezen je posledica mikroskopsko majhnega črva, ki se na ljudi širi s piki komarjev. Črv lahko zamaši limfni sistem in povzroči gromozanske otekline. Baza podatkov, ki jo bodo ustvarili znanstveniki s spremljanjem DNK zapisa komarjev, bo pripomogla tudi v boju proti drugim boleznim, ki jih prenašajo komarji, na primer malariji.

A. M.