Gorila je še zadnji človečnjak, pri katerem so znanstveniki odkrili dedne informacije in tako zapolnili nekatere vrzeli pri pojasnjevanju človeške evolucije.

Človeški genom je bil dokončno razkrit leta 2003, pri šimpanzu leta 2005 in pri orangutanu leta 2011. Glede na podatke zadnje raziskave so se gorile od skupnega prednika človeka in šimpanza ločile pred desetimi milijoni let, medtem ko so se ljudje in šimpanzi ločili okoli štiri milijone let kasneje.

Z zadnjim odkritjem so znanstveniki potrdili, da je človeku najbližji človečnjak šimpanz, s katerim ljudje delimo kar 98 odstotkov genov, vendar se je izkazalo, da smo si genetsko precej blizu tudi z gorilami, saj se 15 odstotkov genskega zapisa človeka bolj ujema z genomom gorile kot šimpanza.

A bolj kot podobnost genov med človekom in gorilo znanstvenike zanimajo razlike v genih, ki najbolj izstopajo. Ena od takih razlik so geni, ki so udeleženi pri semenski tekmovalnosti (sperm competition).

"Gorile živijo v skupnostih z enim samcem in večjim številom samic, zato ni veliko možnosti za semensko tekmovalnost," pojasnjuje Chris Tyler-Smith, ki je sodeloval v skupini znanstvenikov pri odkrivanju genoma gorile.

"Za nas je bilo zanimivo videti, da so nekateri geni, ki so udeleženi pri tvorjenju sperme /.../, postali neaktivni pri gorilah ali pa se je zmanjšalo njihovo število," je še dodal.

Gorile živijo na zelo majhnem območju v osamljenih in ogroženih skupnostih v tropskem pragozdu osrednje Afrike. Poznamo dve vrsti - vzhodne nižinske ter gorske gorile in zahodne nižinske gorile.

Pod drobnogledom zahodna nižinska gorila
Znanstveniki so pri svojih raziskavah genoma preučevali DNK zahodne nižinske gorile in genetski zapis primerjali z ostalimi človečnjaki. Primerjali so tudi zaporedje DNK-ja z ostalimi gorilami, da bi raziskali genetske razlike med različnimi vrstami goril.

"Genom gorile je pomemben, saj nam pripoveduje o ključnem trenutku, ko smo se (ljudje) ločili od naših najbližjih evolucijskih bratrancev," je povedal Aylwyn Scall z britanskega Welcome Trust Sanger Instituta, ki je vodil projekt.

Primerjava med genomi človeka, šimpanza, orangutana in gorile nam pomaga pri raziskovanju izvorov človeka, ki se je od ostalih človečnjakov ločil pred od 10 do 6 milijoni let v Afriki.

Znanstveniki so preučili več kot 11.000 genov pri ljudeh, šimpanzih in gorilah, pri čemer so iskali prav genetske spremembe, ki so bile pomembne v evoluciji.

Po pričakovanju so največ genetskih podobnosti odkrili med ljudmi in šimpanzi, a našli tudi nekaj primerov, v katerih to ne velja. Pri vseh treh vrstah človečnjakov so geni, ki so povezani s senzoričnim zaznavanjem, sluhom in razvojem možganov, pokazali pospešeno evolucijo, še posebej pri ljudeh in gorilah.

Gorile so se od človeka in šimpanzov ločile pred desetimi milijoni let, zahodne in vzhodne gorile pa veliko kasneje in bolj postopoma. Znanstveniki to ločitev primerjajo z ločitvijo med navadnim in pritlikavim šimpanzom ali ločitvijo med sodobnim človekom in neandertalcem.