Raketa je 11. oktobra poletela z izstrelišča Bajkonur. Dve minuti in 45 sekund po vzletu je prišlo do defekta, kar je računalnik zaznal in sprožil sistem za izredne razmere. Kapsulo, v kateri sta bila kozmonavt Aleksej Ovčinin in astronavt Nick Hague, je z veliko hitrostjo izvrglo stran od rakete, nakar je zasilno pristala v kazahstanski stepi.
Roscosmos je na tiskovni konferenci predstavil poročilo preiskovalne komisije. Njen vodja Igor Skorobatov je novinarjem povedal, da je bil poškodovan senzor rakete, ki nadzoruje ločitev osrednje stopnje in stranskih raketnih potisnikov, ki jih raketa odvrže po nekaj minutah poleta. S konference je poročala agencija Reuters. Senzor je bil poškodovan med sestavljanjem rakete na kozmodromu v Kazahstanu.
Napako bo najbrž najti na še dveh raketah Sojuz, kar bodo preverili. Skorobatov je še zagotovil, da bodo v postopek sestavljanja uvedli dodatne preverbe.
Vodja ruske vesoljske agencije Dmitrij Rogozin je dodal, da se je senzor poškodoval zaradi napačno nameščenega enega izmed štirih potisnikov. Odgovorne uslužbence pa da so že našli, je zagotovil.
Z varnostjo se v vesolju ne šali
Ruski medij RIA Novosti je sicer prejšnji teden pisal naslednje: da so delavci enega izmed štirih raketnih potisnikov "na silo priključili" k osrednji stopnji, pri tem pa da se je zvil določen kovinski del. Da bi se potisnik kljub temu med poletom lahko zanesljivo ločil, pa so dodali lubrikant. A ločitev vseeno ni potekala po načrtu, potisnik je udaril v osrednjo stopnjo, jo poškodoval, to pa da je zaznal sistem in zagnal alarm.
Da se potisnik ni zlahka ločil od rakete, je razvidno tudi z videoposnetka izstrelitve (od 2:35 naprej na spodnjem videu). Nenačrtovano dogajanje je zelo jasno zaznala tudi posadka, ki je namesto občutka "prilepljenosti" na tla zaradi pospeška začutila nenadno stransko gibanje, nato pa silovito tresenje, čemur je sledila zasilna ločitev.
Verjetnost, da bi preiskovalna komisija zavajala javnost, ni prav velika, saj je varnost v velikem interesu vesoljskih agencij. Najprej zato, ker so nesreče lahko tragedije, drugič, ker zmanjšajo podporo pri domači javnosti in politiki, in tretjič zato, ker upade tudi naklonjenost tujih strank.
Vrnitev decembra
Roscosmos je že 17. oktobra sporočil, da bo pred novim poletom s posadko, ki bo predvidoma decembra, izvedel tri poskusne polete brez ljudi na krovu. Če bodo napoved tudi uspešno udejanjili, bodo rešili zagato, ki je nastala na Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Na njej je posadka, ki se lahko vrne le s kapsulami Sojuz-FG. Nobena druga država trenutno ne premore vozil za pošiljanje ljudi v vesolje in nazaj. Na MVP priklenjen Sojuz ima omejen rok uporabe, zato bi morali astronavti dokaj kmalu domov, postaja pa bi prvič po letu 2000 ostala brez ljudi na krovu. Za zdaj je vrnitev načrtovana za 20. decembra.
Ameriška vesoljska agencija Nasa je po incidentu sporočila, da Sojuzom še naprej zaupa in načrtuje nadaljnjo uporabo. Prihodnje leto bo sicer predvidoma testirala kapsule za posadko, ki jih zanjo razvijata podjetji SpaceX in Boeing.
Sistem Sojuz se je do zdaj za polete s posadko izkazal kot visokozanesljiv, saj ni zatajil vse od leta 1983.
Kdo je izvrtal luknjo
Septembra se je zgodil še en incident, povezan z Mednarodno vesoljsko postajo. V kapsuli Sojuz, pritrjeni na MVP, so zaznali uhajanje zraka skozi luknjo, za katero se je kasneje izkazalo, da je nastala že na tleh. Nekdo naj bi jo izvrtal z vrtalnim strojem, domnevno v proizvodnji, Rogozin je izrazil sum, da gre za sabotažo.
Video: Posnetek izstrelitve