Raziskava je tako pokazala, da določena "vezja" v naših možganih pod vplivom navad začnejo delovati tako, da spodbujajo naša poželenja, piše portal ScienceDaily.

V raziskavi, objavljeni v zborniku Neuron, so znanstveniki z omenjene univerze izvedli poskus z mišmi. Pri teh so razvili odvisnost od sladkorja, ki so ga dobile tako, da so s pritiskom na ročico dobile priboljšek. To so pritiskale tudi, ko priboljškov ni bilo več.

Kako prevesti znanje na človeške možgane?
Raziskovalci pod vodstvom profesorice Nicole Calakos so nato primerjali možgane miši z odvisnostjo in tistih, ki je niso imele. V predelu, imenovanem bazalni ganglij, ta nadzira motorične funkcije in kompulzivno vedenje, so opazovali dve prenosni poti – eno, ki prenaša signale za sproženje nekega vedenja (signale start), in drugo, ki prenaša signale za njegovo ustavitev (signale stop).

V nezdravih možganih sta postali veliko dejavnejši obe poti, in ne le pot za signal start, prav tako pa je bil signal start v nezdravih možganih aktiviran prej kot signal stop. V zdravih možganih je bil proces ravno obraten.

Odvisnost od sladkorja je povzročila tako očitne spremembe možganov, da so raziskovalci lahko določili, katere miši so postale odvisne, zgolj s pregledovanjem posameznih delov možganov v petrijevki.

Ekipa tako zdaj preučuje možnosti, da bi vplivali na možgane ljudi prek stimulacije z magnetnimi impulzi, prav tako pa poskušajo določiti, kako razlikovati dobre od slabih navad z namenom, da bi v prihodnosti lahko vplivali na možgane pri zdravljenju različnih odvisnosti in kompulzivnih motenj.