Pomen spanja, tako za živali kot za ljudi, že dolgo ostaja skrivnosten. Znanstveniki z univerze Rochester iz zvezne države New York so našli enega izmed razlogov, zakaj potrebujejo naši možgani spanec. Z uporabo barvila in slikanja možganov, s katerim so neposredno primerjali stanje budnosti s spanjem ter narkozo pri miših, so ugotovili, da se odpadni produkti metabolizma živčnih celic med spanjem hitreje odstranjujejo iz možganov. To odkritje ponuja mehansko razlago, kako spanec deluje tudi obnovitveno, poleg že dolgo znanih učinkov na utrjevanje spomina.

Ljudje nujno potrebujemo spanje. Pomanjkanje spanja oslabi delovanje možganov, brez njega smo razdražljivi in lahko tudi umremo. Precej dobro razumemo negativne učinke, ki se pojavijo zaradi pomanjkanja spanca. Še vedno pa ne razumemo dobro, zakaj se pojavijo. Zadnja raziskava počasi odkriva, kaj točno se med spanjem dogaja z našim telesom.

Vse celice pri procesih, ki v njih potekajo, proizvajajo tudi odpadne produkte. Po telesu poteka limfni sistem, po katerem se odpadni produkti odplavljajo iz telesa. Možgani niso povezani z limfnim sistemom, zato se odpadni produkti zbirajo med celicami, nato v možganski tekočini, od tam pa se izpirajo iz možganov. Ker so možganske celice zelo občutljive, je pomembno, da se odpadni produkti hitro in učinkovito odstranjujejo. Nalaganje odpadnih produktov v možganih je povezano z razvojem različnih bolezni (npr. alzheimerjeva bolezen).

Pred kratkim so znanstveniki ugotovili, da ima spanje ključno vlogo pri ohranjanju uravnotežene količine metabolitov v možganih. Spanje ali anestezija za 60-odstotkov povečata prostor med celicami (intersticijski prostor) zaradi skrčenja nevronov, kar ima za posledico večjo izmenjavo snovi med cerebrospinalno tekočino in intersticijsko tekočino. Zaradi povečane izmenjave je tudi odstranjevanje različnih odpadnih produktov iz možganov precej povečano. Ker je do enakega odziva v možganih prišlo tako pri spanju kot tudi pri anesteziji, te spremembe niso posledica dnevno/nočnega ritma. Manjši interticijski prostor v stanju budnosti je verjetno povezan z boljšim prenosom nevrotransmiterjev in s hitrejšim prenosom kemijskih snovi med nevroni – omogoča torej hitrejše in boljše delovanje možganov.

Med spanjem se telo tudi popravlja in obnavlja, znano je, da se takrat izloča rastni hormon, ki je pri otrocih pomemben za rast, pri odraslih pa za popravljanje poškodb. Možgani so med spanjem pravzaprav zelo dejavni, zato je težko razložiti, zakaj spanje potrebujemo. Pomanjkanje spanja na nas deluje tudi fizično – poslabša se koordinacija. Če športniki dovolj spijo, imajo boljše rezultate. Tudi imunski sistem se pri naspanih ljudeh in pri ljudeh, ki jim primanjkuje spanja, odziva različno.

Povprečno naj bi ljudem zadostovalo osem ur spanca. Ni pa neke splošne količine spanca, ki jo ljudje potrebujemo, saj nekaterim zadostuje že od štiri do pet ur na noč. Različne živali spijo različno dolgo: piton 18 ur, tiger 16 ur, mačka 12 ur, šimpanz 10 ur, ovca 4 ure, slon dobre 3 ure in žirafa skoraj 2 uri. Trenutni svetovni rekord za najdaljše obdobje brez spanja je malo več kot 11 dni, postavil pa ga je Randy Gardner leta 1965.

Dr. Mojca Jež, univ. dipl. biotehnologinja