Mogoče so tudi motnje letalskega prometa, še pravita ameriška in evropska vesoljaska agencija in dodajata, da naj bi posledice čutili predvsem v Severni Evropi, Skandinaviji in Kanadi.

Nevihta se je od 150 milijonov kilometrov oddaljenega Sonca sicer odtrgala v četrtek, proti našemu planetu pa potuje z veliko hitrostjo. Izbruh bo naš planet dosegel okoli pol enajste dopoldne, glavna faza pa naj bi sledila okoli 18. ure. Če bo nebo takrat jasno, bo mogoče v Severni Evropi spremljati polarni sij.

Leta 2003 je podobna nevihta na primer zakrivila večurni izpad elektrike na Švedskem, odpoved evropskega letalskega radarja, zamude več kot 60 poletov v Evropi in ZDA ter izgubo raziskovalnega satelita Midori 2. Do koronalnega izbruha je tokrat prišlo na južnem delu Sonca, še poroča dpa. Masni izbruh Sončeve korone je Sonce zapustil s hitrostjo 1.500 kilometrov na sekundo, v bližini Zemlje pa naj bi imel hitrost okoli 800 kilometrov na sekundo.

Na lestvici od ena (najšibkejši) do pet (najmočnejši) ameriška uprava za oceane in podnebje (Noaa) napoveduje geomagnetno intenzivnost viharja druge stopnje. Ob eksploziji so bile proti Zemlji poslane tudi velike količine UV-žarkov, ki so jih merilne postaje na Norveškem, Irskem in v Italiji že zaznale.

Sonce je trenutno v fazi povečane aktivnosti, ki se kaže v povečanem številu Sončevih peg, iz katerih "bruha" energija. Gre za del 11-letnega cikla. Aktivnost Sonca se je začela povečevati leta 2010 in naj bi vrhunec dosegla prihodnje leto.