1. Vse več govoranc o Marsu

Novi ameriški predsednik Donald Trump bo verjetno vnesel večje spremembe v vesoljski program. Med drugim se govori o črtanju Nasine supertežke nosilne rakete SLS, kar bi bilo tvegano tako politično kot tehnološko. A to so domneve. Druga večja sprememba temelji na samih izjavah predsednika Trumpa. Na inavguraciji – in še ob nekaj drugih priložnostih – je povsem jasno napovedal, da želi poslati ljudi na Mars, Lune pa sploh omenil ni. Trump očitno želi kronati svoj drugi mandat z enim največjih dosežkov človeštva vseh časov. To povsem sovpada z napovedmi njegovega tesnega sodelavca, prvega moža SpaceXa, Elona Muska. Ta je pred meseci napovedal, da želi črtati program Artemis, povrhu pa že prihodnje leto poslati več starshipov proti Marsu in poskusiti s pristanki. Če bodo starshipi varno dosegli tla rdečega planeta, namerava že leta 2028 tja poslati prve starshipe s posadko. Ob pomanjkanju drugih informacij lahko domnevamo, da bo Nasa podvig finančno (izdatno) podprla in najbrž pripomogla tudi s svojim znanjem.

Ob tem je odprtih veliko vprašanj. Bo SpaceX pravočasno razvil svojo raketo Starship, da bo dovolj varna in zanesljiva za polete s posadko? Se bo naučil pristajati na nepripravljenih tleh drugih nebesnih teles, ne da bi se prevrnil? Predvsem pa, kako bo to vplivalo na program Artemis, torej raziskovanje Lune s posadkami, kjer se spoprijemajo s pomanjkanjem denarja in zamudami, ki grozijo, da utegne Ameriko v tej tekmi prehiteti Kitajska? Res pa je tudi, da med ločenima ciljema – Luno in Marsom – obstajajo skupne točke. Sinergije. Če bo Starship lahko varno popeljal ljudi na Luno, potem bo izpolnil številne pogoje za pot na Mars. Prihodnji dve leti bosta izjemno zanimivi.

2. Proti Luni poletela ameriški in japonski pristajalni modul

Raketa Falcon 9 podjetja SpaceX je prejšnji teden z vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral na Floridi proti Luni ponesla dva pristajalnika, kažejo posnetki, ki jih je objavila ameriška vesoljska agencija Nasa. Vesoljsko plovilo Blue Ghost je razvilo podjetje Firefly Aerospace iz Teksasa, vesoljsko plovilo Resilience pa japonski ispace, piše Slovenska tiskovna agencija.

Sorodna novica Američani po 52 letih pristali na Luni, a z napako

Blue Ghost naj bi na Luno predvidoma prispel v približno 45 dneh, Resilience pa v od štirih do petih mesecih. Cilj obeh misij brez posadke je nadgraditi uspeh prav tako teksaškega podjetja Intuitive Machines, katerega lunarni pristajalni modul Odisej je lani uspešno pristal na Zemljinem naravnem satelitu, poročajo tuje tiskovne agencije.

Pristajalnik Blue Ghost bo v imenu Nase in ob pripravah na prihodnje misije s človeško posadko med drugim raziskoval notranjo strukturo Lune in njene toplotne lastnosti, pa tudi Zemljino magnetosfero. Medtem bo Resilience, opremljen z mikroroverjem, imenovanim Tenacious, raziskoval Lunino površje in zbiral razsuti material.

"Vsak mejnik, ki ga bomo dosegli, bo zagotovil dragocene podatke za prihodnje misije ter nazadnje ohranil ZDA in naše mednarodne partnerje na čelu raziskovanja vesolja," je v torek povedal izvršni direktor podjetja Firefly Aerospace Jason Kim.

Več sprotnih informacij je na voljo tukaj in tukaj.

Video: Posnetek izstrelitve

Video 2: Blue Ghost pošilja posnetke iz vesolja

3. Indija spojila dve vesoljski plovili

Indiji je prejšnji teden v vesolju uspel zahteven podvig spajanja dveh satelitov, kar je ključni mejnik za uresničitev njenih prizadevanj za gradnjo lastne vesoljske postaje in odprave na Luno s človeško posadko, je sporočila indijska vesoljska agencija (ISRO). Tovrsten podvig je do zdaj uspel Rusiji, ZDA, Kitajski in Evropi, piše Slovenska tiskovna agencija.

Satelita SPADEX, ki tehtata po 220 kilogramov, so decembra skupaj z raketo izstrelili z vesoljskega centra Šriharikota. Pozneje sta se ločila in se danes znova združila med natančnim postopkom, ki se je končal z "uspešnim spajanjem vesoljskih plovil", je sporočil ISRO in podvig označila za "zgodovinski trenutek".

Cilj misije je "razvoj in izvedba tehnologije, ki je potrebna za zbližanje, priklop in odklop dveh majhnih vesoljskih plovil", so sporočili iz ISRO-ja.

Premier Narendra Modi je indijskim znanstvenikom čestital za uspešno spajanje satelitov. "To je pomemben korak naprej za ambiciozne indijske vesoljske misije v prihodnjih letih," je sporočil Modi. Čestitke so deževale tudi od drugod, med drugim iz Evropske vesoljske agencije.

Predhodna poskusa spajanja oz. priklopa satelitov zaradi tehničnih težav ISRO-ja nista uspela. Po navedbah agencije je tehnologija ključnega pomena za indijsko vesoljsko odpravo na Luno s človeško posadko, ki jo po navedbah Modija načrtujejo do leta 2040.

Indija je v zadnjem desetletju močno okrepila in razširila vesoljski program. Leta 2023 je postala tudi četrta država, ki je na Luni pristala s plovilom brez posadke.

Video: ISRO-jeva ponazoritev dogodka

4. Dva vesoljska sprehoda

Astronavta Nick Hague in Sunita Williams sta prejšnji teden opravila vesoljski sprehod zunaj Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Kaj sta postorila? Med drugim sta zamenjala žiroskop, popravila rentgenski teleskop NICER in menjala reflektorsko tarčo na spajalnem mehanizmu za vesoljske ladje. Vesoljski sprehod je trajal šest ur in je bil že 273. pri Mednarodni vesoljski postaji, osmi za Sunito Williams in četrti za Nicka Hagua. Prihodnji teden, 30. januarja, si bosta znova nadela skafandre. Več podatkov je na voljo tukaj.

Aktualna odprava Sunite Williams na MVP poteka od 5. junija lani. Trajati bi morala zgolj osem dni, a se je precej podaljšala zaradi okvar na Boeingovi vesoljski ladji Starliner. Vesoljska ladja se je vrnila brez posadke, Sunita pa uživa podaljšano bivanje, ki bo trajalo predvidoma do marca letos.

Video: Posnetek dogodka

Delo pri Tjangongu

V ponedeljek pa sta vesoljski sprehod pri kitajski vesoljski postaji Tjangong (Tiangong) opravila tajkonavta Song Lingdong in Caj Šudže (Cai Xuzhe). Podvig je trajal osem ur in pol, piše Šinhua (Xinhua). Opravila sta vzdrževalna dela, opravila vajo za primer uhajanja zraka iz postaje in priprave na naslednji vesoljski sprehod.

Video: Kratek videopovzetek

5. NOTICE:

6. VIDEO: Nova serija o slovenskem raziskovanju vesolja in Esi

RTV Slovenija je pripravila serijo kratkih, 10-minutnih igrano-dokumentarnih oddaj o vesolju. Gre za serijo Slovenski veliki pok v režiji Aleša Žemlje. Serija poskuša najširšemu občinstvu na poljuden način predstaviti izbor slovenskih dosežkov na področju raziskovanja vesolja in koristi članstva v Evropski vesoljski agenciji. Na sporedu je vsak torek ob 21.20 na 1. programu Televizije Slovenije. Do zdaj sta bila objavljena dva dela.

Prva epizoda z naslovom Opazovanje Zemlje predstavi koristi oddaljenega opazovanja planeta s sateliti, druga z naslovom Slovenski sputniki pa zgodbo naših prvih dveh satelitov. Pripeti sta spodaj:

7. Izjemen izziv za slovenske astrofizike

... in ko smo že pri slovenski udeležbi pri raziskovanju vesolja: dobre novice prihajajo z Univerze v Novi Gorici, kjer domuje Center za astrofiziko in kozmologijo, pa tudi z ljubljanskega Instituta Jožef Stefan (IJS). Znanstveniki naštetih ustanov bodo sodelovali pri izgradnji in upravljanju največjega observatorija za astronomijo z visokoenergijskimi kozmičnimi fotoni na svetu. Gre za dve raziskovalni postaji na severni in južni zemeljski polobli s skupino teleskopov Čerenkov, ki bodo skupaj pokrili celotno nebo in omogočali vpogled tudi v najbolj oddaljeno vesolje, je poročala novinarka TV Slovenija Mojca Dumančić.

"To je novo področje, kjer preučujemo izvore visokoenergijskih fotonov," je pojasnil Marko Zavrtanik, predstavnik tako univerze kot IJS-ja.

"Ker je teh fotonov malo, potrebuješ celo polje teleskopov. Da bi pokrili celotno nočno nebo, bo en del observatorija na južni polobli v Čilu, drugi pa na otoku La Palma na severni polobli," je dodal Samo Stanič z novogoriške univerze.

Kdaj se lahko nadejamo novih odkritij? "To je maraton, to ni tek na sto metrov," je poudaril Zavrtanik.

"Upamo, da bomo odkrili veliko novih virov žarkov gama. Viri žarkov gama so viri z največ energije v vesolju," je povedala znanstvenica Gabrijela Zaharijaš.

V mednarodno skupino znanstvenikov so vključili še študente novogoriške univerze. "Gabrijela je znana profesorica in raziskovalka. Še posebej se spozna na žarke gama in temno snov. Vesel sem, da sem se lahko učil pri njej," je odločitev za študij v Novi Gorici pojasnil italijanski študent Francesco Xotta.

Za takšno raziskovalno dejavnost novogoriška univerza seveda potrebuje precej denarnih sredstev. "Potrebno je tudi kompetitivno financiranje iz raziskovalnih projektov, tako da je treba ujeti pravilno razmerje med stabilnim in pa projektnim financiranjem," je razložil Boštjan Golob, rektor Univerze v Novi Gorici. Le tako bodo vsi naši znanstveniki ostali v vrhu svetovne astrofizike, še poroča TV Slovenija. Več informacij je na voljo tukaj.

Projekt Polje teleskopov Čerenkov (Cherenkov Telescope Array) je mednarodni projekt, ki vključuje več sto institucij iz več kot 30 držav. V okviru projekta bodo postavili večje število teleskopov, ki bodo motrili gamasvetlobo visokih energij, med 20 gigaelektronvolti in 300 teraelektronvolti. V ta namen bodo na dveh lokacijah (Čile in La Palma) postavili večje število teleskopov različnih velikosti. Največji štirje bodo merili kar 23 metrov. Srednjih (12-metrskih) in manjših bo 23 in 37. Observatorij bo tako obsegal 54 posamičnih teleskopov.

Video: Prispevek TV Slovenija

8. Luna pristala na seznamu ogrožene kulturne dediščine

Sorodna novica Luna pristala na seznamu ogroženih mest dediščine Svetovnega sklada za spomenike

Svetovni sklad za spomenike (World Monuments Fund, WMF) je iz bojazni, da bi vse več načrtovanih komercialnih potovanj lahko poškodovalo sledi, ki pričajo o prvih korakih človeštva onkraj Zemlje, na aktualni seznam ogrožene kulturne dediščine uvrstilo tudi Luno. Tako je prvikrat na seznamu, ki ga sestavljajo od leta 1996, pristala lokacija, ki ne leži na Zemlji.

Osredinja se na mesto, kjer je pristala odprava Apollo 11. Tam so v luninem prahu ostali odtisi škornjev Neila Armstronga in Buzza Aldrina, poleg nekaj predmetov, ki sta jih pustila za sabo. WMF zdaj razmišlja o širšem okviru, potrebnem za zaščito zgodovinskih krajev, povezanih z raziskovanjem vesolja. Prihodnji porast komercialnih pristankov na Luni bi lahko pokazal potencial za plenjenje, izkoriščanje ali izgubo teh lokacij. "Ko vstopamo v novo obdobje raziskovanja vesolja, je vzpostavitev mednarodnih mehanizmov za zaščito te kulturne krajine ključnega pomena. Varstvo Lunine dediščine bo preprečilo škodo zaradi stopnjevanja zasebnih in vladnih dejavnosti v vesolju, s čimer bo zagotovljeno, da se bodo ti artefakti ohranili za prihodnje generacije," je nadalje poudarila predsednica in izvršna direktorica WMF-ja Bénédicte de Montlaur.

Več v MMC-jevem članku.

9. FOTO: Megafotografija galaksije Andromeda

Astronomi so izdali enega največjih portretov galaksije Andromeda in pravzaprav eno največjih (sestavljenih) fotografij. Posnel ga je vesoljski teleskop Hubble.

Andromeda (Messier 31) je sosednja galaksija, oddaljena je 2,5 milijona svetlobnih let. To je primerljivo s 25 premeri naše domače Galaksije – in je torej precej blizu. Posledično je Hubble ne more zajeti v svoje vidno polje. Tarčo je moral posneti več kot 600-krat, piše v sporočilu za javnost. Celoten mozaik obsega kar 2,5 milijarde pik. Nastajal je več kot deset let, Hubble je med snemanjem več kot tisočkrat obkrožil Zemljo.

Hubble je v Andromedi razbral več kot 200 milijonov posameznih zvezd. Vse so svetlejše od Sonca. Če prištejemo temnejše zvezde, potem naj bi Andromeda obsegala več kot milijardo zvezd.

Andromeda je ob ugodnih pogojih vidna tudi s prostim očesom. Leti proti nam in bo čez predvidoma štiri milijarde let "trčila" z našo Galaksijo. Več tukaj.

NA VIDIKU:

Četrtek, 30. januar – MVP – vesoljski sprehod

Sobota, 25. januar – Dolgi pohod-8A – ?

Ponedeljek, 27. januar – Falcon 9 – Starlink