Izginitev Sončevih peg se sicer zgodi vsakih nekaj let, toda tokrat traja dlje kot običajno, zato znanstveniki pravijo, da česa podobnega še niso videli. Trenutno še ne kaže, da se bo Sončeva aktivnost znova "prebudila", poleg tega pa astronomi zaznavajo še drug pojav, namreč šibkost Sončevega vetra - toka delcev, ki prihaja iz njegovega ozračja.

Toda pri tem ne gre le za znanstveno zanimivost; neaktivnost Sonca bi namreč lahko vplivala tudi na življenje na Zemlji, saj je bila odstotnost Sončevih peg v zgodovini vselej povezana z obdobji ohladitve. Tako bi se lahko izkazalo, da je naše razumevanje podnebnih sprememb mnogo manj točno, kot smo mislili.

Izginitev peg povezana s hladnimi obdobji
Sončeve pege so temna, hladnejša področja na površini Sonca, ki se pojavljajo in izginjajo nekako v 11-letnih ciklih, prvič pa so jih opisali leta 1843. Izginile so, že v 17. stoletju, v času, ki je sovpadel s t. i. malo ledeno dobo. Prav tako je bila aktivnost Sonca šibka med hladno železno dobo, močna pa nekoliko prej, med toplo bronasto dobo.

Skozi 20. stoletje je bilo Sonce nenavadno dejavno. Številni znanstveniki so dolgo verjeli, da je podnebje na Zemlji povezano predvsem s Soncem, pozneje pa so odločilni vpliv prevzeli toplogredni plini. V začetku 21. stoletja pa je Sončeva dejavnost začela upadati, prav tako pa so se tudi temperature na našem planetu začele umirjati.

E. S.