Copernicus je program Evropske unije za spremljanje stanja in opazovanje Zemlje, njenega površja, ozračja in oceanov. V njem sodelujejo Evropska vesoljska agencija, Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov, evropska okoljska agencija in druge. Velikopotezni program, ki so ga zasnovali predvsem na vesoljskih tehnologijah, na konstelaciji satelitov Sentinel, naj bi na podlagi različnih podatkov ves čas in brezplačno zagotavljal tudi varnost prebivalstva, omogočal ukrepanje v izrednih razmerah ter spremljal podnebne spremembe.

Program so snovali zadnjih 10 let, zagotovljena pa so proračunska sredstva za prihodnjih sedem let v vrednosti slabe štiri milijarde evrov. Prednostna naloga Evropske unije postaja vesolje, sam program Copernicus naj bi tudi spodbudil gospodarsko rast in zaposlovanje. "Po nekaterih predhodnih ekonomskih študijah naj bi imeli do leta 2030 od 40 do 50 tisoč novih delovnih mest in za 30 milijard evrov finančnih koristi," pravi Silvo Žlebir, ki je vključen v koordinacijo programa Copernicus v Evropski komisiji in deluje v mednarodni skupini 20 tehničnih strokovnjakov. Njegova naloga je, da skrbi za komponento programa 'in-situ' in za sodelovanje z evropsko okoljsko agencijo.

Nove oči Evrope
Evropska unija je na začetku aprila utirila satelit Sentinel-1, prvega od desetih v okviru omenjenega programa Copernicus. Njegov glavni cilj je zagotoviti neprekinjen, neodvisen in zanesljiv dostop do podatkov o stanju našega planeta. "S Copernico Evropo dobiva nove oči za opazovanje planeta. Podale bodo celostno sliko njene površine, zraka, oceanov. Osnova bo portal, kjer bodo različni podatki nato dostopni vsem," poudarja Phillipe Brunet, direktor programa Copernicus.

Najsodobnejša vesoljska tehnologija
Satelit Sentinel-1 kroži približno 700 kilometrov nad Zemljo, ima 12-metrsko radarsko anteno in dve 10 metrov dolgi krili sočnih celic. Na krovu je trenutno najnaprednejši radar z imenom C-SAR, ki omogoča izjemno zanesljivo, natančno in hkrati veliko površinsko opazovanje Zemlje, tako ponoči kot podnevi, tudi skozi oblake in dež. Podatke zajema v ločljivosti od 5 do 100 metrov v pasu od 80 do 400 km. "Zagotavljal bo najpogostejša in najbolj sistematična radarska opazovanja doslej. Največja prednost je tudi brezplačna in hitra dosegljivost meritev," razlaga Krištof Oštir z ZRC-ja SAZU-ja in Centra odličnosti Vesolje-SI.

Podatki brezplačno na voljo najrazličnejšim uporabnikom
Tako natančno opazovanje našega planeta bo imelo številne koristi. Satelitski monitoringi iz programa Copernicus bodo posredovali na primer podatke o širjenju onesnaženja zraka, analize in napovedi suše, na osnovi katerih bodo lahko učinkoviteje predvideli ustrezno kmetijsko politiko. Nekatere izmed zanimivejših aplikacij so še spremljanje vegetacije, opazovanja širjenja in stanja gozdov ter ocenjevanja ponorov ogljikovega dioksida.

"Z lahkoto si na primer lahko zamišljam, da vam bodo v prihodnje ponudili aplikacijo za pametni telefon, ki vam bo na podlagi naših podatkov svetovala, kdaj in kam pojdite na rekreativni tek, da se boste kar najbolj izognili onesnaženemu zraku," je prepričan Phillipe Brunet.

Vesoljske tehnologije pomembno oblikujejo naša življenja
"Opazovanje Zemlje iz vesolja se je začelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bili utirjeni tudi prvi sateliti," pojasnjuje Krištof Oštir in dodaja, "zagon je dobilo v sedemdesetih s sistematičnim opazovanjem kopnih površin, z radarskimi sateliti v devetdesetih letih ter visoko ločljivimi na začetku tega tisočletja." Trenutno je v različnih orbitah okrog Zemlje več kot dva tisoč satelitov.

Vesoljske tehnologije srečujemo dobesedno na vsakem koraku. Že sama vremenska napoved na primer ima več kot 95 % vhodnih podatkov iz satelitskih meritev. "Mobiteli in navigacija se nam danes zdijo nekaj povsem samoumevnega," meni Oštir.

Dolga desetletja je bila Evropa odvisna od tujih ponudnikov podatkov, kot je denimo ameriški sistem satelitov Landsat, zdaj pa se s programom Copernicus, ki ima svoje korenine v 90. letih prejšnjega stoletja v projektu GMES Globalni monitoring za okolje in varnost, osamosvaja in z najbolj kompleksnim sistemom postaja vodilna svetovna sila na področju opazovanja Zemlje.

Pozdrav Mike Oldfileda prvemu satelitu Sentinel