Za zdaj neznana ženska je prvi človek, za katerega so znanstveniki odkrili, da njeni možgani ne zmorejo "procesirati" občutja strahu, čeprav je zmožna občutiti vsa druga čustva. Žensko so med poskusom izpostavili več situacijam, ki bi jih "normalen" človek označil za nevarne, a nobena izmed njih pri raziskovani ženski ni povzročila odziva, s katerim sicer izražamo strah.

Preiskovanka je dejala, da je kot otrok strah poznala, v odrasli dobi pa ga ni nikoli več občutila. Po mnenju znanstvenikov je razlog za njeno "neustrašnost" manjkajoči del možganske strukture, imenovan amigdala. Amigdala je majhna celična struktura mandljaste oblike v možganih, ki velja za center čustvene inteligence in naj bi imela pomembno vlogo pri občutenju strahu. Bila naj bi središče za prepoznavanje nevarnosti in temelj samoohranitvenega nagona.

Grozljivke, hiša strahov, kače in tarantela
Med preizkusom si je ženska ogledal kopico filmov iz žanra grozljivk, poslali so jo v hišo, v kateri naj bi strašilo, in v trgovino z eksotičnimi živalmi, kjer so jo soočili s strupenimi kačami in ji morali preprečiti, da ni pobožala tarantele. Ženske ni prestrašilo nič od naštetega, na vprašanje, zakaj se je želela dotakniti nečesa, za kar je vedela, da je nevarno, pa je odgovorila, da jo je premagala radovednost.

Občutenje strahu znanstveniki povezujejo s čustvenim učenjem, vendar pa so poskusi na živalih že pokazali, da te, če jim odstranijo amigdalo, postanejo neustrašne. "Ker ji manjka amigdala, ji manjka tudi sposobnost zaznavanja in izogibanja nevarnostim," je o "neustrašni ženski" dejal glavni raziskovalec Justin Feinstein ter dodal, da je čudež, da je še živa. Ženska je doživela že več situacij, ki bi "na smrt" prestrašile večino ljudi, med drugim so ji grozili z nožem in vanjo držali uperjeno cev pištole.

Zakaj strah prevlada nad razumom?
Znanstveniki zdaj upajo, da jim bo raziskava pomagala pri razumevanju odzivanja možganov na situacije, v katerih občutimo strah, in pri razvoju zdravljenja posttravmatskega stresa, med drugim pri vojakih, ki delujejo na območjih vojaških spopadov. Tudi ko se vojaki vrnejo domov, je lahko njihov vsakdan tako prežet s strahom, da se zaradi nenehnega občutka, da so v nevarnosti, bojijo zapustiti hišo.

S pomočjo raziskave želijo znanstveniki določiti tisti predel v možganih, ki je odgovoren za to, da strah prevlada nad razumom.