1. Američani lahko sami pošiljajo ljudi v vesolje

Poglavitna novica prejšnjega tedna je zagotovo uspešna izstrelitev vesoljske ladje Crew Dragon, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavila dva astronavta.

Prvič po letu 2011 so Američani poslali ljudi v vesolje z domačih tal in na lastni opremi. Del javnosti in politike je na to nestrpno čakal, saj je vesoljski program pri njih pomemben del nacionalnega ponosa in tudi točka združevanja naroda, ne delitev.

Marsikdo v ZDA je bil še posebej nezadovoljen s tem, da je Nasa v preteklem obdobju za transport posadk na MVP plačevala Rusom, ki so s svojimi Sojuzi imeli tako rekoč monopol. Pa čeprav cenovna primerjava pokaže, da te vozovnice niso bile drage.

Crew Dragon je bil s Cape Canaverala izstreljen prejšnjo soboto ob 21.22 po našem času na raketi Falcon 9. Izstrelitev je potekala brez težav, prva stopnja je po poletu uspešno pristala na robotski ladji, druga stopnja je plovilo pripeljala do orbite, od tam pa je Zmaj pot nadaljeval z lastnim pogonom. Vse skupaj do priklopa je trajalo slabih 19 ur.

Video 1: Posnetek izstrelitve

Video 2: Let Crew Dragona

Video 3: Približevanje MVP-ju in priklop

Crew Dragon se je z Nasinima astronavtoma Douglasom Hurleyjem in Robertom Behnkenom na krovu ob 16.17 po našem času priklopil na Mednarodno vesoljsko postajo, ki kroži na višini 420 kilometrov. Priklop se je zgodil, ko sta bili napravi približno nad Mongolijo.

Približevanje je sprva potekalo ročno, da sta astronavta preizkusila delovanje nove ladje, preostanek pa je samodejno opravil računalnik.

Sledilo je preverjanje sistemov, šele zatem odprtje lopute in slavnostni vstop, ki se je zgodil malo po 19. uri.

Hurley in Behnken, veterana iz časov Space Shuttlov, sta plovilo poimenovala Dragon Endeavour.

Nova ladja zasebne narave

Sobotni dogodek bi lahko bil začetek dobe komercialnih poletov v vesolje. Crew Dragon je namreč prva prava zasebna vesoljska ladja, ki jo Nasa zgolj najema (čeprav tudi pozorno bedi nad tehničnimi podrobnostmi in je v razvoj navrgla precej zelencev). SpaceX jo lahko prosto trži in že ponuja potovanja turistom v orbito in tudi na MVP.

Dogodek je bil odmeven tudi zato, ker gre za "splovitev" nove vesoljske ladje za prevoz ljudi. To se je v zgodovini človeštva zgodilo le osemkrat.

Še ena podrta meja

Doslej je Nasa SpaceX-u za potovanja na MVP dovolila uporabiti samo svežo opremo. Zdaj je očitno spremenila mnenje, saj bo na eni zmed naslednjih misij dovolila že preizkušene Sokole in Zmaje.

Izmenjava z Rusi

Po poročanju ruske tiskovne agencije TASS so predstavniki Nase in ruske vesoljske korporacije Roskozmos že začeli pogajanja o medsebojni uporabi Crew Dragonov in Sojuzov. Tako je bilo tudi, ko so še leteli Space Shuttli. Vesoljci obeh strani morajo poznati te sisteme in na njih trenirati. Tako bodo Američani – kot doslej – potovali v Zvezdno mesto v Rusiji, medtem ko se bodo kozmonavti seznanjali z drobovjem Zmajev.

2. Ena sama raketa pristala že petič

Taisto podjetje – SpaceX – je v preteklem tednu postavilo še en mejnik. V četrtek ob 3.25 ob našem času je izstrelilo raketo Falcon 9, katere prva stopnja je v vesolje poletela petič in petič tudi varno pristala.

Mejnik so prvič poskušali doseči marca, ko je neki drugi Falcon 9 že v peto poletel in dostavil tovor, a vmes utrpel okvaro enega izmed devetih motorjev Merlin in nato treščil v ladjo. Tedaj je bil peti polet uspešen, peti pristanek pa je spodletel (poglavje 3).

SpaceX je edino podjetje na svetu, ki po izstrelitvi v orbito privede prvo stopnjo rakete – poglavitni del z motorji in rezervoarji – varno nazaj na tla in ga tudi znova uporabi. Meja uporabe naj bi bila pri desetih izstrelitvah, a do tja še niso prišli. Morda bo z dosežkom ovenčana prav tokratna protagonistka.

Podjetje trdi, da z recikliranjem opreme ogromno prihrani, a podatkov o tem še ni javno razgrnilo, kar gre v nos Rusom, ki trdijo, da v SpaceX-u zavajajo. Vsekakor za polete s Falconom 9 terja tako nizko ceno (od 55 milijonov dolarjev navzgor), da je to pretreslo svetovno izstrelitveno industrijo in prisililo druge igralce, da nižajo cene in razvijajo bolj "ekonomične" rakete.

Tokrat je Sokol v orbito ponesel 60 satelitov Starlink, s katerimi namerava podjetje ponujati satelitski dostop do medmrežja. V orbiti jih je zdaj že 482, načrtovanih je najmanj 12.000, kar posebej skrbi astronome. Težko je gledati zvezde ob mrgolenju v orbiti.

Video: Posnetek izstrelitve

3. Dva zaporedna dolga pohoda

Kitajska je v dveh zaporednih dneh opravila dve uspešni izstrelitvi.

Prejšnji petek ob 22.13 po našem času je z izstrelišča Šinčag v kitajski pokrajini Sečuan poletela raketa Dolgi pohod-11. Tovor je bil skrivnost, kitajska državna tiskovna agencija Šinhua je zapisala le, da gre za eksperimentalne satelite, namenjene opazovanju Zemlje.

Sorodna novica Kitajska prvič izstrelila raketo v vesolje z morja

Enajstka je edina v naboru Dolgih pohodov na trdo gorivo. To v praksi pomeni, da ko jo enkrat prižgejo, je ne morejo več ugasniti, saj je kot malo bolje nadzorovana petarda. V nižjo tirnico Zemlje zmore 700 kilogramov, zato jo uporabljajo predvsem za manjše satelite.

Med odmevnejše izstrelitve spada lanska, saj jo je tedaj Kitajska prvič izvedla s platforme na morju.

Kitajska je pravkar začela razvijati nadgrajeno različico, Dolgi pohod-11d, ki bo nekoliko močnejša in celo cenejša, piše Šinhua. Dostava kilograma v orbito naj bi stala samo 10.000 dolarjev.

Le dan po izstrelitvi enajstke so na izstrelišču Džiučuan prižgali raketo Dolgi pohod-2D. Posnetek:

4. Esa razvija raketni motor za večkratno uporabo

Cenovni pritisk ameriških in kitajskih ponudnikov ni zaobšel Evrope, ki tudi zato razvija novo Ariane 6, obenem pa še previdno prste namaka v večkratno uporabnost.

Eden izmed tovrstnih projektov je raketni motor Prometheus. Evropska vesoljska agencija ga predstavlja kot ultra poceni in mnogokrat uporabni motor. Gnala ga bosta metan in kisik.

V primerjavi z Vulcainom 2 (na Ariane 5) bo Prometheus desetkrat cenejši, vsaj z vidika izdelave. Med drugim bodo 3D tiskali vse, kar se še smiselno da. Omogočal bo spreminjanje potiska in večkratni prižig med letom, uporaben pa bo za vse stopnje raket, zatrjujejo na Esi.

Prvi testni model naj bi izdelali do konca leta, preizkusili pa prihodnje leto.

Če bo šlo vse po sreči, bo Prometheus vgrajen v mnogokrat uporabno evropsko raketo Themis, ki je na zunaj zelo podobna Falconu 9.

5. Marsovski krt nazadnje v tleh

Še je upanje za instrument misije InSight, imenovan HP³.

Instrumentu rečejo tudi marsovski krt, ker bi se moral prebiti nekaj metrov v tla Marsa in pri tem meriti pretok toplote.

A vse od pristanka leta 2018 ni in ni šlo. V prvem poskusu je HP³ naletel na nekaj trdega, domnevno kamen, zato so ga morali prestaviti. Temu ni bil namenjen, zato so lahko z robotsko roko matične sonde prestavili samo dejanskega krta, kovinsko palico, ki se tolčenjem in vibriranjem prebija v tla, ne pa tudi njegovega ohišja.

In palica na novi lokaciji kar ni in ni hotela nizdol, domnevno zaradi narave prsti, ki ni ponujala dovolj trenja. Večkrat je skoraj zlezel iz luknje, kar bi pomenilo konec eksperimenta.

Po več kot letu poskusov na Marsu, obsežnih načrtovanj in preizkušanj načrtov na Zemlji pa je nazadnje uspelo.

Krt se je končno prebil v tla, so zapisali na Twitterju. Nanj so očitno pod pravim kotom pritisnili z robotsko roko InSighta, kar je zadostovalo. A to še ne pomeni, da je vse v redu. Zdaj mora še do načrtovanih petih metrov.

Precej podrobneje o zadnjem dosežku na blogu DLR-ja, upravljavca instrumenta.

6. Kozmološko presenečenje: Hubble ni našel prve generacije zvezd

Na začetku časa so obstajali samo najmanjši osnovni delci v vroči "juhi". Ko se je ta dovolj ohladila, so se delci namenili družiti, kar je privedlo do vesolja kot ogromne megle iz zgolj dveh plinov: vodika, helija, pa malce začinjene z litijem. Kje so vsi drugi elementi periodnega sistema? Kozmologija uči, da so jih v svojih nedrjih prignetle zvezde treh generacij. Dve generaciji vidimo danes. To sta:

• zvezde populacije I, ki so s kovinami oz. težjimi elementi dokaj bogate, takšno je npr. Sonce;
• zvezde populacije II, ki imajo malo težjih elementov in so precej starejše od Sonca, najde se jih npr. na obrobju naše Galaksije.

Kaj še manjka? Zvezde populacije III. To naj bi bile prve zvezde sploh, tiste pošastne velikanke, ki so vesolje iz puste megle začele spreminjati v barvitejšo in zanimivejšo paleto. Tam sta se vodik in helij prvič združevala v težje elemente. V material, iz katerega smo danes mi, zato jim lahko rečemo tudi naše pra-pra-...-babice.

Težava je, ker jih še nihče ni uzrl. Naj astronomi še tako zavzeto usmerjajo teleskope v oddaljeno preteklost, ostajajo praznih rok. Tako je že desetletja. Se pa vmes nekaj spreminja. Kako daleč v preteklost teleskopi sežejo, kako natančno lahko vidijo, naprednejše postajajo tudi statistične metode za obdelavo zbranih podatkov.

Sorodna novica Foto: 9 najbolj oddaljenih galaksij in najbolj bleda med njimi

Nazadnje se je pomujala mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom Rachane Bhatawdekar (Esa). Preverjala je časovno obdobje med 500 milijoni in milijardo let po začetku časa. Pomagala si je z galaktično jato MACS J0416, kjer je toliko mase, da močno ukrivlja prostor-čas in ustvarja lečo, s katero se vidi stvari daleč, daleč zadaj.

Neuspešno. Velikank populacije III niso našli, piše v sporočilu za javnost. A tudi to je povedno dejstvo. Če jih ni, potem so morale obstajati še precej bolj zgodaj, kar tudi nekaj pove o vesolju. Kozmologi bodo zdaj morali nekoliko prevetriti modele razvoja vesolja in pojasniti, kaj je toliko prej lahko sprožilo sesedanje meglice v težnostna brezna. Vedno bolj je sumljiva temna snov.

Bhatawdekarjeva in drugi so uporabljali arhivske podatke Hubbla iz programa Frontier Fields (več tukaj). Iz njih so poskušali statistično očistiti svetlobo iz ospredja in se tako dokopati do metuzalemskih podatkov. Objava bo v Monthly Notices of the Royal Astronomical Societyju.

Še ena povedna ugotovitev raziskave: našli so cel kup majhnih galaksijic iz zgodnjega obdobja vesolja. To govori v prid hipotezi, da so prav te galaktične pritlikavke najbolj odgovorne za t. i. reionizacijo, proces, v katerem se je vesolje spremenilo iz megle v prosojen oder, kjer se lahko vidi zelo oddaljene stvari.

Morda smo do odkritja prastarih zvezd populacije III le še nekaj pomladi stran, če bo prihajajoči vesoljski teleskop James Webb opravil tisto, kar obljubljajo proizvajalci.

Video 1: Kako deluje težnostno lečenje

Video 2: Tako si umetnik predstavlja vpogled v zgodnje vesolje

7. FOTO: Razlitje nafte v arktičnem krogu Rusije

Sorodna novica Putin zaradi razlitja nafte znotraj arktičnega kroga razglasil izredne razmere

Sorodna novica V Sibiriji majske temperature 10 stopinj Celzija nad povprečjem

Prejšnji petek se je v bližini sibirskega mesta Norilsk prevrnil rezervoar za gorivo elektrarne, domnevno zato, ker se je zaradi neobičajno visokih temperatur stalil permafrost, torej vedno zamrznjena in zato trdna tla pod njim, stebri rezervoarja pa so se jeli pogrezati. Izlilo se je 20.000 ton nafte, ki je iztekla po okoliških tleh, vanje in tudi v bližnje vodotoke.

Zadeva je opazna tudi iz vesolja. Esin satelit Copernicus Sentinel-2 opazuje tla v valovnih dolžinah svetlobe, ki izdajajo tudi prisotnost nafte. Več v spodnji GIF-animaciji.

8. SKOK V ZGODOVINO: 65 let izstrelišča Bajkonur

2. junija 1955 je Sovjetska zveza ustanovila raketno izstrelišče v bližini kazahstanske vasi Tjuratam. V zgodovino se je zapisalo kot kraj, od koder je človeštvo opravilo ključne korake pri osvajanju vesolja.

Sovjeti so lokacijo izbrali zaradi bližine ekvatorja, ki raketo oblagodani z dodatno hitrostjo zaradi rotacije Zemlje; pa tudi zato, ker okolica ni gosto poseljena. Sprva so preizkušali medcelinske balistične rakete, že leta 1957 je bila prav tam izstreljena prva na svetu, R-7. Taistega leta so na nekoliko predelanem R-7 izstrelili prvi umetni satelit v zgodovini, Sputnik, pa prvo sondo, ki je švignila mimo Meseca (Luna 1). Leta 1959 pa je z današnjega Bajkonurja poletel prvi človek v vesolju in orbiti Zemlje, Jurij Gagarin. S taistim izstreliščem je povezanih preveč pomembnih misij za naštevanje, dodamo lahko še Mars 3, prvi uspešen pristanek na Marsu, in Venero 7, ki je kot prva obiskala tla Venere. Od leta 2011 do do 2020 so pa vsi prebivalci Mednarodne vesoljske postaje šli prav skozi ta kraj.

Sovjetska zveza je okoli kozmodroma zgradila manjše mesto in ga poimenovala Leninsk. Leta 1995 so ga preimenovali v Bajkonur. Rusija ga danes najema od Kazahstana, najemna pogodba velja do leta 2050 in Rusijo letno stane približno sto milijonov evrov ter je pogosto predmet nejevolje na obeh straneh. Tudi zaradi tega je Ruska federacija zgradila novo izstrelišče Vostočni na vzhodu države.

Izpostavljeni komentar uporabnika: