Izkopali so njegove velikanske čeljusti, zobe in luske. Ogromne zobe je lahko uporabljal za drobljenje večjih lupinastih živali, na primer za velike školjke. Ptychodus mortoni, kot so ga poimenovali, je morda celo največja žival, ki se je prehranjevala z lupinarji in je kdaj živela na Zemlji.

"Čeljust je bila dolga skoraj en meter"
Znanstvenik Kenshu Shimada z univerze DePaul v Chicagu, ki je našel fosilne ostanke, je pojasnil, da je bil Kansas v času, ko je živel morski pes, v sredini notranjega morja, poznanega pod imenom Zahodna notranja morska pot, ki se je v smeri sever jug razširila po Severni Ameriki.

"Čeprav predstavlja le del telesa morskega psa, je odkriti kos čeljusti ogromen. Ocenjujejmo, da je bila čeljust dolga skoraj en meter in glede na to predvidevamo, da je bila žival dolga najmanj deset metrov," je dejal Shimada. Ker pa niso odkrili celotnega okostja, je težko oceniti fizičen videz morskega psa.

Je imel široko zaobljeno glavo in krepko telo?
Po mnenju Shimada je bilo njegovo telo po obliki zelo podobno še živeči vrsti morskega psa, imenovani Ginglymostoma cirratum, s široko zaobljeno glavo in krepkim telesom. Njegovi zobje in način življenja pa so bili drugačni.

Na stotine trdnih zob, s katerimi je verjetno uničeval lupinarje, po besedah Shimade kaže na to, da je bil Ptychodus mortoni na dnu prebivajoč, počasen morski pes in ne aktiven plavalec.

Zakaj je dosegel takšno velikost, za znanstvenike še vedno ostaja skrivnost. "Očitno so bile zaloge hrane v morskem ekosistemu dovolj obilne, da so lahko tako veliki organizmi preživeli," razlaga Shimada.