Odkrili so namreč, da so po viharju v morju ostala hranila, ki spodbujajo razvoj mikroskopskih oblik življenja v vodi. Tako se je povečalo vsrkavanje ogljika, kar lahko pomaga pri preprečevanju posledic globalnega segrevanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Prah vseboval odstotek hranil, kot so dušik in fosfati
Vihar je vsako uro iz osrednjega dela Avstralije na tisoče kilometrov daleč zanesel okoli 140.000 ton prsti. Okoli 4.000 ton prahu je sedlo na Sydney, okoli tri milijone ton pa v ocean med Avstralijo in Novo Zelandijo.

Strokovnjaki z univerze v Sydneyju ocenjujejo, da je prah, ki sedel na Sydney, vseboval odstotek hranil, kot so dušik in fosfati.

Ko prah pride na morsko površino, se hranila raztopijo v tistem delu morske vode, ki jo osvetljuje sonce, fitoplankton pa jih uporabi za razmnoževanje, so pojasnili. Meritve so pokazale, da se je količina fitoplanktona v Sydneyjskem zalivu po viharju potrojila.

Posledično večja količina tun
Strokovnjaki ocenjujejo, da bo povečana količina fitoplanktona sposobna vsrkati osem milijonov ton ogljikovega dioksida, kar je enako letnim izpustom termoelektrarne z močjo enega gigavata.

Ogljik se bo počasi potopil na dno oceana v obliki dodatnih dveh milijonov ton fitoplanktona, in ko se bo ta pomikal skozi prehransko verigo, se bo povečala količina tun, kar bo koristilo tudi ribištvu, še dodajajo avstralski strokovnjaki.