Spremembo so sprejele države, ki so članice Mednarodnega urada za uteži in mere. Med njimi je tudi Slovenija.

Na težo prototipa vplivajo zunanji dejavniki
Merska enota kilogram je bila od leta 1889 definirana s kosom iz platine in iridija, ki ga hranijo na obrobju Pariza. Vse enote mase se trenutno izpeljujejo iz tega t. i. mednarodnega prototipa kilograma – od mikrograma zdravil in kilograma jabolk do tone cementa. Težava pa je v tem, da ta prototip nima ves čas enake teže. Čeprav je pod tremi steklenimi zvonovi, se na njem nabereta prah in umazanija, nanj pa vpliva tudi atmosfera. Včasih ga morajo tudi oprati.

Danes potrjena definicija temelji na vrednosti Planckove konstante, na podlagi katere je s Kibblovim mehanizmom mogoče izmeriti natančno maso predmeta, pri čemer se uporabi natančno izmerjena elektromagnetna sila.

Danes so spremenili tudi definicije treh drugih enot iz mednarodnega sistema enot, in sicer ampera, kelvina in mola. Štiri nove definicije se bodo pridružile sekundi, metru in kandeli, ki so jih že na novo definirali. Tako bo vseh sedem enot iz mednarodnega sistema opredeljenih z naravnimi konstantami in ne več s fizičnimi predmeti. Vrednosti se z novimi definicijami ne bodo spremenile.

Medtem ko je definiranje sekunde leta 1967 prispevalo k lažjemu komuniciranju v svetu prek sistema GPS, bodo nove štiri definicije vplivale na področja znanosti, trgovine, zdravja in okolja.

Ena največjih sprememb od leta 1875
Kot so zapisali na slovenskem uradu za meroslovje, so svetovni znanstveniki v zadnjih 20 letih izvedli gromozansko delo. Sprememba bo pomenila konec uporabe fizičnih artefaktov, kot je valj iz platine in iridija, imenovan mednarodni prototip kilograma ali prakilogram, ki je edini predmet na svetu z maso natančno en kilogram.

To je ena od največjih sprememb Mednarodnega sistema enot (SI) od njegovega sprejetja leta 1875 in bo omogočala natančna merjenja kjer koli v vesolju.