Antimaterija je zrcalna podoba materije. Za vsak delec naj bi namreč obstajal njegov antidelec z enako maso, ampak z nasprotnim nabojem. Težava nastane, ker se vsakič, ko pride antimaterija v stik z materijo, obe uničita. Vsak "zabojnik", ki bi ga naredili iz materije, bi se ob ujetju uničil skupaj z antimaterijo.

Fizik Clifford Surko si želi premagati to težavo. Skupaj s sodelavci izdelujejo največjo past za nizkoenergetske pozitrone na svetu. Gre za napravo, ki bi lahko naenkrat shranila več kot bilijon delcev antimaterije. Pri izdelavi naprave je ključna uporaba magnetnih in električnih polj, ki bodo predstavljala stene "zabojnika" namesto materije.

Delce bi močno ohladili, da bi jih lažje preučevali
Znanstveniki razvijajo tudi metodo ohlajevanja antidelcev na superhladno. S tem želijo premikanje delcev tako upočasniti, da bi jih lahko brez težav preučevali. Velike oblake antidelcev si želijo zgostiti v kepe, ki bi jih potem lahko oblikovali za praktično uporabo. Surko pojasnjuje, da bi jih lahko, če jim uspe, potisnili iz zabojnika v tankem žarku, podobno kot iz tube iztiskamo zobno pasto. Na podlagi iztisnjenih žarkov bi lahko dodatno preučevali, kako se antidelci odzovejo na materijo.

Še ne projekt, s katerim se ukvarja skupina znanstvenikov, je, ustvariti premični zabojnik za antidelce, ki bi ga lahko odnesli iz laboratorija v različna medicinska in industrijska okolja, s čimer bi se razširila uporaba antimaterije. Čeprav se antimaterija sliši precej nenavadno, pa jo že uporabljajo v vsakdanjih preiskavah, na primer pri pozitronski emisijski tomografiji (PET scan).