V preteklosti so bili znanstveniki omejeni pri proučevanju razvoja človeških zarodkov v laboratorijskih pogojih le do sedmega dneva, potem pa so jih morali vsaditi v materino maternico, če so hoteli omogočiti njihovo preživetje in nadaljnji razvoj.

Z uporabo metode, ki je bila predhodno testirana pri gojenju zarodkov miši zunaj matere, so lahko znanstveniki vse do 13. dne od spočetja opazovali razvoj človeškega zarodka.

"To je najbolj nedoumljiva in skrivnostna faza človekovega razvoja," je dejal profesorica Magdalena Zernicka-Goetz z univerze v Cambridgeu, ena izmed vodij projekta. "To je čas, ko se določi osnovna oblika telesa."

Raziskava, zajeta v dveh študijah, objavljenih v sredo v reviji Nature in Nature Cell Biology, je pokazala, kako se celice, ki bodo sčasoma tvorile človeško telo, samoorganizirajo v osnovno strukturo, potem ko se zarodek ugnezdi v maternico.

"Razvoj zarodka je zelo zapleten proces in nam je omogočil razkritje izjemnih zmožnosti samoorganiziranja, čeprav naš sistem morda ni zmožen v celoti reproducirati vsakega vidika tega procesa. To je bila prej neznanka," je dejala raziskovalka Marta Shahbazi.

Robin Lovell-Badge, strokovnjak s področja matičnih celic pri britanskem Francis Crick inštitutu, ki sicer ni neposredno sodeloval v raziskavi, je pojasnil, da je bil omogočen prvi vpogled, kako se človeški zarodek razvija na točki, ko ga običajno vsadijo v maternico in postane tako rekoč neviden za proučevanje.

Izsledki daljšega proučevanja zarodkov bi po mnenju raziskovalcev lahko pripomogli k izboljšanju postopkov umetnih oploditev in pri napredku na področju regenerativne medicine.

Mednarodna zakonska omejitev je 14 dni
Na drugi strani pa je raziskava pod vprašaj postavila mednarodne pravne omejitve, ki znanstvenikom prepovedujejo razvijanje človeških zarodkov, starejših od 14 dni. To mejo bi tako morali znova oceniti.

Zernicka-Goetzeva je na novinarski konferenci poudarila, da bi lahko prišli do izobilja novih informacij, če bi lahko le nekaj dni dlje razvijali zarodke v laboratoriju. "To bi lahko zagotovilo izjemno ključne informacije o osnovni človeški biologiji," je dejala. "Toda ob tem bi se postavilo vprašanje, kje moramo postaviti naslednjo mejo."

Sarah Norcross, direktorica Progress Educational Trust, dobrodelne organizacije, ki se ukvarja z zdravljenjem neplodnosti in genetskimi obolenji, se je strinjala, da je raziskava postavila vprašanje glede 14-dnevne meje, in dodala, da bo morala mednarodna znanstvena skupnost odločiti, ali je "potrebno in zaželeno" podaljšanje roka in za koliko.

"Javno razpravo o pravicah in krivicah o tem bi morali upoštevati, preden bi lahko razmišljali o vsaki spremembi v zakonodaji," je povedala.