Prav ste prebrali. Ob petkih zvečer je v Kavarni Union spet cikel predavanj Znanost na cesti, ki želi javnosti približati vrhunske slovenske znanstvenike in njihovo delo. Glede na število obiskovalcem jim to uspeva.

Predavanja potekajo vsak prvi petek v mesecu in danes bodo govorili o tem, kdo ima več koristi od koga, športniki od politikov ali politiki od športnikov. Najzanimiveje bi bilo o tem povprašati na primer Tino Maze, ki se bo prav danes udeležila odprtja olimpijskih iger v Sočiju, in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki ga na odprtju ne bo. Ali še bolje ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je bil glavni pobudnik, da so letošnje zimske olimpijske igre v mestu palm ob Črnem morju, 1.600 kilometrov južno od Moskve v subtropskem podnebnem pasu.

O tem, kako se na skupnem igrišču znajdeta politika in šport, bosta govorili izr. prof. dr. Simona Kustec Lipicer s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in dolgoletna športna novinarka, zdaj sodelavka Metine liste, Nataša Briški. Kdo so poraženci in zmagovalci tega odnosa? Kdo podpira in kdo potrebuje koga? Kdo komu daje večje koristi?

Olimpijske igre imajo dolgo in zanimivo zgodovino. Nacistične igre v Berlinu leta 1936 so bile eden največjih simbolnih spomenikov in napovednikov nacistične ideologije in druge svetovne vojne. V sedemdesetih in osemdesetih letih so bile olimpijske igre nepolitično orožje hladne vojne, ki so ga zaznamovali številni politično motivirani dogodki. Eden takih je bil teroristični napad na igrah v Münchnu leta 1972. Številne države so v teh letih igre bojkotirale ali pa podprle doping svojih športnikov. Konec osemdesetih let so igre pridobile današnjo medijsko in komercialno profitno podobo.

Za Slovenijo so bile vsekakor pomembne olimpijske igre v Barceloni leta 1992, kjer so slovenski športniki prvič nastopili za samostojno državo. Mednarodni olimpijski komite kot osrednja svetovna nevladna organizacija je prav na teh igrah dovolil nastop številnim novonastalim državam, velikokrat celo še preden so te države dobile formalno priznanje mednarodne skupnosti.

Danes, dvajset let pozneje, nastopa Slovenija na olimpijskih igrah, ki jih že pred odprtjem zaznamujejo elitizem, korupcija, nestrpnost in kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin različnih skupin. Ali naj tudi značilnosti tega obdobja, tako kot večine preteklih, razumemo v sklopu sprememb na političnem igrišču?

Pogovor o olimpijskih temah na večer odprtja olimpijskih iger bo v Kavarni Union v Ljubljani ob 20. uri.