Slavnostna podelitev je potekala v Cankarjevem domu. Na njej je bilo podeljenih 15 nagrad in priznanj Republike Slovenije za dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Prejemnike je določil odbor, ki mu predseduje Nataša Vaupotič.

Slavnostna govornica je bila predsednica države Nataša Pirc Musar, prireditve pa sta se udeležila tudi predsednik vlade Robert Golob in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

Puhova nagrada strojniku Vižintinu

Puhovo nagrado za življenjsko delo na področju strojništva je prejel Jože Vižintin, profesor za področje tribologije, vede o trenju, obrabi in mazanju ter mehanske pogone na ljubljanski fakulteti za strojništvo. Ustanovil in opremil je Center za tribologijo in tehnično diagnostiko, ki je postal eden ključnih v Evropi, obenem pa je ustanovil tudi Društvo za tribologijo. S svojimi dosežki in organizacijo mednarodnih konferenc SLOTRIB in ECOTRIB je prispeval, da sta se tribologija in tehnična diagnostika uveljavili v akademski sferi in slovenski industriji ter se v obeh segmentih povzpeli v sam evropski in svetovni vrh.

Prvi na svetu je izmeril temperaturo, ki nastane v t. i. freting kontaktu, in dokazal spremembo strukture materiala, zaradi katere material izgubi trdnost in nosilnost. Za dosežek, ki je bil pomemben predvsem za oceno življenjske dobe ležajev v letalskih motorjih, je prejel tudi Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju strojništva. Predlagal je tudi nov postopek merjenja in vrednotenja parametrov hrapavosti ter uvedel nove vrednosti, ki spremenijo življenjsko dobo površine. Izsledki te raziskave so bili objavljeni v prestižnih revijah in so še danes predmet citiranja raziskovalcev in inženirjev, ki delajo v industriji. V stalni uporabi v slovenski industriji in širše je tudi njegova metoda računalniškega diagnosticiranja obrabnih delcev v mazalnem olju, ki se uporablja za sprotno spremljanje stanja strojev, s tem pa preprečevanje nenadnih izpadov in zastojev.

Zoisova nagrada matematiku Vukmanu

Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju matematike je prejel Joso Vukman, zaslužni profesor Univerze v Mariboru, ki je raziskovalno kariero začel kot doktorand akademika profesorja Ivana Vidava. Raziskovalni opus Josa Vukmana spada na mejo treh področij v matematiki: funkcionalne analize, teorije kolobarjev in funkcijskih enačb. Posebno pomemben je njegov rezultat iz leta 1983, ko je dokazal karakterizacijo Hilbertovega prostora med vsemi normiranimi prostori. Drugi pomembni dosežek je povezan z vprašanjem, ki ga je leta 1963 objavil matematik Israel Halperin – ali lahko vsak kvadratni funkcional reprezentiramo z bilinearnim funkcionalom? Halperinov problem je leta 1965 rešil Svetozar Kurepa, Vukman pa se ga je lotil na povsem nov način in v člankih v letih 1984, 1985 in 1987 razvil presenetljivo teorijo, v kateri je problem povezal s funkcionalno analizo. Raziskave Josa Vukmana na področju funkcionalne analize so vodile v teorijo kolobarjev.

Vplival je na razvoj teorije funkcijskih identitet, ki je ena najpomembnejših teorij zadnjih trideset let v teoriji kolobarjev. Pomemben je tudi njegov vpliv na matematično znanost v Sloveniji, še posebej na Univerzi v Mariboru, na kateri so se na njegovo pobudo oblikovala raziskovalna jedra na področju funkcionalne analize, algebre, topologije, teorije grafov in diferencialnih enačb. Upravičeno velja za začetnika in utemeljitelja teoretične matematike na Univerzi v Mariboru, piše v obrazložitvi nagrade.

Zoisova nagrada fiziku Zavrtaniku

Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju fizike in astrofizike osnovnih delcev je dobil Danilo Zavrtanik. Zavrtanik je na različnih podpodročjih fizike visokih energij dosegel izjemne raziskovalne rezultate ter kot vodja slovenskih skupin v mednarodnih kolaboracijah utiral nove poti slovenskim fizikom. Njegovo znanstveno delovanje se je začelo v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) z raziskavami osnovnih delcev z detektorjema delcev OMICRON in CPLEAR, nadaljevalo pa z iskanjem Higgsovega bozona z detektorjem DELPHI. Pozneje se je Zavrtanik raziskovalno preusmeril k astrofiziki visokoenergijskih kozmičnih delcev, v kateri je prispeval k meritvam njihovega spektra ter študiju izvorov. Aktivno je sodeloval pri zasnovi in izgradnji največjega observatorija za kozmične delce na svetu Pierre Auger v Argentini, v zadnjih letih pa se posveča raziskavam visokoenergijskih kozmičnih fotonov z nastajajočim observatorijem Cherenkov Telescope Array.

Dolgoletni sodelavec Univerze v Novi Gorici ter Instituta Jožef Stefan je bil vedno gonilna sila za vzpostavitev enakopravnega delovanja slovenskih raziskovalcev v mednarodnem prostoru. Njegova prizadevanja in prizadevanja drugih slovenskih kolegov so pripomogla, da je Slovenija postala pridružena članica CERN-a. Leta 1995 je s svojim posluhom za potrebe visokega šolstva ustanovil Mednarodno podiplomsko šolo za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki jo je dolga leta vodil in jo razvil vse do uspešne Univerze v Novi Gorici, piše v obrazložitvi.

Priznanje Maruši Bradač

Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije za krepitev ugleda slovenske astrofizike v družbi in v mednarodnem merilu je dobila astrofizičarka Maruša Bradač. Študijsko pot je začela v Sloveniji, nadaljevala pa v Združenih državah Amerike. Med kariero v ZDA je s svojimi objavami in idejami pomembno prispevala k meritvam obstoja in lastnosti temne snovi ter prvih galaksij v mladem vesolju.

Njene pionirske raziskave jat galaksij do danes ostajajo najpomembnejši neposredni dokaz obstoja temne snovi in njenih lastnosti, piše v obrazložitvi priznanja.

Ključna je bila tudi njena vloga pri razvoju najnovejšega vesoljskega teleskopa James Webb. S svojo skupino je sodelovala pri razvoju enega ključnih znanstvenih instrumentov na teleskopu – kamere NIRISS. Leta 2021 je pridobila prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). S podatki vesoljskega teleskopa James Webb bo preučevala obdobje temnega veka vesolja. Projekt ji je omogočil, da se je iz ZDA preselila v Slovenijo, kjer od leta 2022 nadaljuje kariero na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Ta je s prihodom Maruše Bradač postala nov evropski center za raziskave z Webbovim vesoljskim teleskopom.

Novice o njenih raziskavah so bile objavljene v najprestižnejših medijih. Tudi v Sloveniji se pogosto pojavlja v javnosti, kjer je aktivna pri promociji znanosti. Delo Maruše Bradač pomembno krepi ugled slovenske znanosti v lokalnem in mednarodnem okolju, še navaja odbor.

Avdio: Maruša Bradač je bila gostja podkasta ApolloLajka

Avdio: Prav tako je bila gostja MMC-jevega podkasta Številke