Ljubiteljski posnetek svetlečega telesa, ki je bil leta 1999 posnet v Rimu. Najverjetneje gre za meteorit. Foto: EPA
Ljubiteljski posnetek svetlečega telesa, ki je bil leta 1999 posnet v Rimu. Najverjetneje gre za meteorit. Foto: EPA
Meteorit, ki je pred sto leti padel v kraju Avče v Sloveniji, hranijo v dunajskem muzeju. Foto: Franz Brandstätter, NM Dunaj

Meteorit Ivuna je bil do zdaj v zbirki zasebnega zbiratelja, njegova posebnost pa je kemična sestava, saj naj bi bila takšna, kot je bila značilna za naš sončni sistem pred 4,5 milijarde let.

Nova pridobitev britanskega muzeja je del meteorita, ki je leta 1938 padel v Tanzaniji. Meteorit je imel obliko kamna, tehtal pa je 705 gramov. Primerek so razdelili v manjše kose, največ jih je v zasebni lasti, nekaj pa jih hrani tanzanijska vlada.

Najdenih 350.000 meteoritov
Posebnost meteorita je njegova sestava, ki se, po ugotovitvah znanstvenikov, sklada s sončevo. Takšen kemijski sestav so do zdaj odkrili le pri devetih od 35.000 najdenih meteoritov in predstavljajo le 0,03 odstotka vseh.

Britanski naravoslovni muzej sicer hrani največjo javno zbirko meteoritov oziroma njihovih delcev. Kuratorka muzeja Caroline Smith je dejala, da so te vrste meteoritov zelo občutljive, saj lahko že spremembe v vlažnosti okolja spremenijo njihovo sestavo.

Posebnost Ivune je, da je zelo dobro ohranjen in relativno nov. Ker so ga hranili v dušikovem okolju, zaprtega v neprodušni zabojnik, je bilo vplivov okolice zelo malo. Med najpomembnejšimi vprašanji, na katera bi lahko odgovoril, je tudi, kako so elementi, potrebni za nastanek življenja, prišli na Zemljo.

Raziskovalci bodo vprašanja iskali ob pomoči le 10-gramskega koščka, ki jih bodo še razdelili na 200-miligramske delce, manjše od površine nohta. Preostanek bo postal zvezda muzejske kolekcije in bo na ogled javnosti.