Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred natanko 100 leti so britanske oborožene sile planile na stadion gelskega nogometa v Dublinu in začele streljati tako na igralce kot navijače. Umrlo je 14 ljudi, ranjenih je bilo 80. Napad je bil odgovor na atentate Ire na britanske agente.
"Kapitulacija. Naša delegacija je sprejela italijanske zahteve. Sramotni sporazum je podpisan," je dan po podpisu rapalske pogodbe, ki je leta 1920 skoraj tretjino slovenskega ozemlja priključila Italiji, pisalo na prvi strani ljubljanskega časnika Jutro.
V dvorani nad nekdanjo Ljudsko kuhinjo na Streliški v Ljubljani je bila novembra 1920 ustanovna seja Podpornega društva slepih, s čimer sta se na Slovenskem začeli organizirano povezovanje in delovanje slepih in slabovidnih.
"Nemci so si prisleparili zmago pri ljudskem glasovanju na Koroškem. Ni zmagala svobodna ljudska volja, marveč je zmagala goljufija in korupcija," piše Slovenski narod 15. oktobra 1920. Pričakovana je bila gladka zmaga, zato razočaranje ne preseneča.
Libeličani so se 13. oktobra 1920 zbudili v Avstriji. Večji del vaščanov je to zadelo kot strela z jasnega in po začetnem šoku so se odločili, da tega ne sprejmejo. Majhna obmejna vas je začela svoj boj za priključitev k matičnemu narodu.
Ko se je približeval dan plebiscita za Koroško pred 100 leti, sta z enega izmed plakatov nagovarjala dekle v noši s šopkom v eni in belo glasovnico v drugi roki ter fant, ki tlači zelenega zmaja pod nogami, v rokah pa ima pretrgano zeleno glasovnico.
Zaradi geostrateškega položaja slovenskega ozemlja mednarodno okolje slovenskim narodnim zahtevam po 1. svetovni vojni ni bilo nenaklonjeno. Sam ameriški predsednik Woodrow Wilson na koncu preseka vse kompromisne predloge in za Koroško določi plebiscit.
Na radiu Ars so pripravili vrsto oddaj ob 100. obletnici koroškega plebiscita: okrogle mize, pogovore, literarne večere, ocene publikacij, dragocene arhivske oddaje.
Pred 100 leti je med Korošci brbotalo. Pariška mirovna konferenca je nanje prenesla odločitev, v kateri državi želijo živeti. Prebivalci, ki so čutili pripadnost Koroški kot deželi, so bili razdvojeni. Belo ali zeleno?
Ameriški nogomet je postal del ameriške športne kulture. Jesenske in zimske nedelje so v znamenju tega športa, ki s svojim najznamenitejšim produktom − Ligo NFL − prav v teh tednih slavi sto let.
Mineva 100 let od podpisa Trianonske pogodbe, s katero je Sloveniji pripadlo Prekmurje, od koroškega plebiscita, s katerim so koroški Slovenci ostali v Avstriji, ter od Rapalske pogodbe, pa kateri je tretjina slovenskega narodnega ozemlja šla pod Italijo.
Verjetno ni bilo Novomeščana, ki tisto znamenito nedeljo, 26. septembra 1920, ne bi vedel, kaj se v mestu dogaja.
Mineva sto let od ustanovitve Reške republike 8. septembra, ki ni postala neodvisna državica med Kraljevino SHS in Italijo, kot so si zamislile velesile. Prvi je mesto zasedel Gabriele D'Annunzio z nacionalisti, ko je bil pregnan, so se vrnili fašisti.
Arhitekt, univerzitetni profesor in industrijski oblikovalec se je v zgodovino zapisal s stolom Rex, vendar je v 70. letih velik del svojega delovanja posvetil kozolcem, ki jih je razumel kot eno od največjih mojstrovin ljudskega stavbarstva.
Ob koncu prve svetovne vojne so slovenski politiki vložili ogromno energije v izstop iz Habsburške monarhije, a izkazalo se je, da je bil to lažji del naloge, pravi zgodovinar Andrej Rahten, ki je o tem spisal knjigo Po razpadu skupne države.
V kakšnem utripu so svojo umetniško radovednost oblikovali glavni akterji avantgardnega gibanja, ki se je v zgodovino slovenskega ustvarjanja zapisalo kot novomeška pomlad?
Mineva sto let, odkar so v ZDA sprejeli prelomni, zgodovinski 19. amandma k ameriški ustavi, ki volilne pravice ni več pogojeval s spolom – povedano preprosto: Američanke so takrat dobile volilno pravico.
Komunizem se je rodil iz razočaranja nad ustrojem sveta meščanskega liberalizma in kapitalističnega imperializma, ki je zakuhal 1. sv. vojno, pahnil Evropo v vojno in povzročil neznansko trpljenje. Kot reakcija pa sta se pojavila tudi fašizem in nacizem.
Antanta si je po turškem vstopu v vojno kot cilj zastavila razkosanje osmanskega imperija. To so zakoličili s povojno mirovno pogodbo v Sèvresu, a ta ni nikoli začela veljati, so pa apetiti zmagovalk močno zaznamovali območje nekdanjega imperija.
Trinajstega julija pred stotimi leti je tržaške in primorske Slovence, poldrugo leto po tem, ko so se po 640 letih pod habsburško krono znašli v kraljevini Italiji, doletel najtežji udarec.
Neveljaven email naslov