Tiskovni predstavnik visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Adrian Edwards je v Ženevi novinarjem dejal, da se je število smrtnih žrtev letos še povečalo.

Letos je pri prečkanju Sredozemskega morja v samo pol leta umrlo 2.814 ljudi, lani v celotnem letu 3.771, 3.500 pa leta 2014. Po oceni ZN-a to pomeni, da je v manj kot dveh letih in pol umrlo najmanj 10.085 ljudi.

"To je vsekakor grozljiva številka umrlih v Sredozemskem morju," je dejal Edwards za agencijo AFP in dodal, da mora svet za to "izjemno skrb vzbujajočo dinamiko gibanj" poiskati ustrezne alternative in ukrepe. "To se še kar dogaja, ne bodo se ustavili, poiskati moramo rešitev, da ne bodo še naprej umirali."

Pred obalo Krete izginilo 320 ljudi
Od ponedeljka je evropsko obalo, večinoma v Grčiji in Italiji, doseglo 206.400 prebežnikov, je sporočila Mednarodna organizacija za migracije.

V petek se je pred grškim otokom Kreta zgodila nova nesreča ladje s prebežniki, med katerimi jih še vedno pogrešajo 320, medtem pa so jih reševalci rešili 340; podatka o tem, koliko ljudi je bilo na ladji, ni, predvidevanja pa so, da je bilo na krovu med 648 in 650 moških, žensk in otrok. Preživeli pripovedujejo grozljive zgodbe. Neki moški, ki je bil na ladji z ženo in tremi otroki, naj bi nekemu drugemu potniku na ladji zaupal svojo tri leta staro hčer, saj se je bal, da ne bo preživel. Deklica je preživela, preostali družinski člani pa so pogrešani.

Partnerstvo z afriškimi državami na področju migracij
Evropska komisija je danes predstavila načrte za nov okvir partnerskega sodelovanja s ključnimi tretjimi državami izvora migracij, predvsem afriškimi državami, ki med drugim predvideva finančne spodbude in osredotočeno delovanje EU-ja s ciljem boljšega upravljanja migracij. Pri tem bodo prednostni dogovori s Tunizijo, Nigerijo, Senegalom, Malijem, Nigrom, Etiopijo in Libijo.

Med kratkoročnimi cilji, ki jih zasleduje predstavljeni predlog, je zmanjšanje števila žrtev med prebežniki v Sredozemskem morju, pospešitev procesa vračanja oseb, odvračanje beguncev in migrantov od nevarne poti; dolgoročno pa pomoč tretjim državam pri izboljšanju življenjskih pogojev ljudi in s tem odpravljanje vzrokov nezakonitih migracij, so zapisali v danes objavljenem sporočilu komisije.

Komisija namerava v sodelovanju s partnerskimi državami izboljšati tudi zakonodajni in institucionalni okvir za migracije ter povečati zmogljivosti za upravljanje meja in migracij.
Bistvenega pomena pri tem bo finančna pomoč, saj bo komisija povišala finančna sredstva za odpravljanje temeljnih vzrokov nedovoljenih in prisilnih migracij.

V skrbniški sklad za Afriki dodatnih milijardno evrov
Načrt predvideva uporabo vrste kratkoročnih in dolgoročnih finančnih pobud in instrumentov pri soočanju z migracijskimi izzivi. Kratkoročno naj bi skrbniški sklad za Afriko okrepili z dodatno milijarde evrov; od tega bi šlo 500 milijonov evrov iz rezerve evropskega razvojnega sklada, 500 milijonov pa bi prispevale države članice.

V okviru dolgoročnih načrtov financiranja namerava komisija jeseni predlagati vzpostavitev novega sklada za mobilizacijo naložb v tretjih državah v razvoju. Pri tem se bo zgledovala po Naložbenem načrtu za Evropo, imenovanem tudi Junckerjev načrt.

V skladu z načrtom bi mobilizirali 3,1 milijarde evrov, kar bi spodbudilo naložbe v skupni vrednosti 31 milijard evrov, potencial skupnih naložb pa naj bi znašal 62 milijard evrov. Načrt za zunanje naložbe bo osredotočen na ciljno usmerjeno pomoč za izboljšanje poslovnega okolja v zadevnih državah.