Dogovor o premestitveni shemi predvideva premestitev 160.000 prebežnikov, a do zdaj so iz Grčije in Italije v druge evropske države premestili le 4.000 ljudi.

"V tem trenutku je na premestitev pripravljenih 7.000 ljudi in nobenega odgovora od članic Evropske unije, ki so zavezane k njihovemu sprejetju," je novinarjem dejal grški minister za migracije Janis Muzalas in dodal, da prosijo za ukrepanje.

Muzalas je napovedal, da bo skupaj še z nekaterimi ministri prihodnji mesec obiskal članice EU-ja, da bi se pogovorili o tem vprašanju, pri čemer bodo zahtevali, da EU izpolni dogovor o premestitveni shemi.

Največ nasprotovanja premestitveni shemi je med nekaterimi vzhodnoevropskimi članicami, predvsem na Češkem, Madžarskem, Poljskem in Slovaškem, ki odločno zavračajo sprejemanje beguncev in se namesto tega zavzemajo za strožjo mejno in azilno politiko.

V Grčiji naj bi bilo trenutno okoli 60.000 prebežnikov in beguncev, ki so v državi obstali, potem ko se je zaprla balkanska pot proti severu Evrope. Med tistimi, ki živijo v begunskih centrih, je 94 odstotkov Sircev, Afganistancev in Iračanov, od tega kar 46 odstotkov otrok. Med njimi je tudi 1.200 mladoletnih beguncev, ki so prispeli brez spremstva odraslih.

Po besedah Muzalasa je v Grčiji po uradnih podatkih neznano kam izginilo okoli 4.000 prebežnikov, saj jih oblasti namreč ne morejo več najti.

Muzalas je razkril podatke štetja med 9. junijem in 30. julijem, ki se še nadaljuje. V tem obdobju so popisali 27.592 prebežnikov. Številni izmed njih sicer niso želeli razkriti svojih podatkov, saj se bojijo, da jim v tem primeru ne bi dovolili potovati naprej.

"Če lahko Nemčija, lahko tudi drugi"
Italijanski notranji minister Angelino Alfano je medtem napovedal, da bo Nemčija v okviru premestitvene sheme od septembra naprej iz Italije vsak mesec sprejela nekaj sto prebežnikov. "Če bodo zadeve z Nemčijo potekale gladko, potem računamo, da bo tako tudi z drugimi državami," je prepričan Alfano.

Premestitvena shema predvideva premestitev okoli 40.000 prebežnikov iz Italije v dveh letih, vendar jih je bilo do zdaj premeščenih le nekaj sto. "Do zdaj je bila premestitvena shema polom," je bil jasen Alfano.

Od začetka leta 2014 je Italija sprejela več kot 420.000 prebežnikov, ki so prispeli čez Sredozemsko morje. Do lanskega leta so se številni odpravili naprej proti severu in proti bogatejšim evropskim državam, a z zapiranjem meja so zdaj številni obtičali na Apeninskem polotoku, kjer živijo v prenatrpanih begunskih centrih.

"Spomnimo, da je Nemčija lani že sprejela več kot milijon prebežnikov. Če jih sprejme še nekaj od nas, potem bo sporočilo zelo močno, saj če lahko Nemčija, potem lahko tudi drugi, ki niso prevzeli takega bremena kot Nemčija," je še dejal Alfano.

Ena izmed težav je, da so do premestitve upravičeni samo Sirci, Eritrejci in Iračani, zato velika večina prebežnikov, ki v Italijo prispe pretežno iz zahodnoafriških držav, nima možnosti za selitev. Po zadnjih podatkih je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v Italijo prispelo 3.915 Eritrejcev, 787 Sircev in 686 Iračanov.

Merklova za dogovor s Severno Afriko
Nemška kanclerka Angela Merkel je pozvala k dogovoru med EU-jem in severnoafriškimi državami o vračanju prebežnikov po zgledu spornega dogovora s Turčijo. "Takšni dogovori so tudi v interesu samih beguncev," je prepričana.

V okviru dogovora med EU-jem in Turčijo se je Ankara strinjala, da sprejme nazaj enega nezakonitega prebežnika, ki je prispel v Grčijo, v zameno za enega sirskega begunca, ki ga Unija sprejme iz Turčije na bolj urejen način. Dogovor predvideva tudi milijardno pomoč EU-ja Turčiji, odpravo vizumov za turške državljane na potovanjih v Unijo in pospešitev pristopnih pogajanj Turčije z EU-jem.

"Podobne dogovore moramo skleniti z drugimi državami, kot so tiste v Severni Afriki, da dosežemo boljši nadzor nad sredozemskimi begunskimi potmi," je za časopis Neue Passauer Zeitung dejala Merklova.

Ob tem je opozorila, da prebežniki s potovanjem čez Sredozemsko morje v bednih čolnih tvegajo svoja življenja, za to pa tihotapcem plačujejo ogromne vsote denarja. "Varneje je zanje in imajo dobre razloge, da ostanejo v Turčiji, blizu svoje domovine, kjer so kulturne in jezikovne ovire nižje," je dejala. Dogovor s Turčijo je znova označila za "pravilnega". "Zagotoviti moramo, da bo trajal."

V zadnjih tednih se krepi zaskrbljenost, da bo dogovor med EU-jem in Turčijo propadel zaradi evropskih kritik na račun čistk, ki jih po spodletelem poskusu državnega udara izvaja turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Merklova je medtem članice EU-ja pozvala, naj resneje izpolnjujejo svoje dolžnosti glede sprejema beguncev iz Grčije. Preden je začel veljati dogovor med Unijo in Turčijo, je namreč v Grčijo prispelo in tam obtičalo okoli 45.000 beguncev. "To je, če primerjaš število prebivalcev, kot bi v Nemčijo v nekaj tednih prispelo 360.000 beguncev," je ponazorila kanclerka.

"To kaže, s kakšnim položajem se spoprijema Grčija," je dejala in opozorila, da je 3.000 beguncev, ki so jih doslej sprejele druge države EU-ja, pod pričakovanji oziroma dogovorjenimi številkami.