Na strankarskem dnevu Krščansko-demokratske unije (CDU) v Neubrandenburgu je poudarila, da je zaščita beguncev v Nemčiji trenutno omejena na tri leta in da je treba prosilcem za azil jasno razložiti, da so v Nemčiji le začasno.

"Ko bo znova mir v Siriji in ko bo Islamska država v Iraku premagana, pričakujemo, da se bodo z znanjem, ki so ga pridobili pri nas, vrnili v svoje domovine," je dejala Merklova. Ob tem je kot primer navedla, da se je 70 odstotkov beguncev vojn na območju nekdanje Jugoslavije, ki so v 90. letih prejšnjega stoletja zbežali v Nemčijo, vrnilo v svoje domovine.

Horst Seehofer, vodja bavarske sestrske stranke CSU, je nedavno posvaril, da bi lahko na sodišču sprožil postopek proti zvezni vladi, če ji ne bo uspelo zaustaviti vala prosilcev za azil, ki pritiska na Nemčijo. Merklova namreč, čeprav je s svojo politiko odprtih vrat do prebežnikov vse bolj osamljena in nanjo pritiskajo tudi mnogi konservativci, še ni postavila zgornje meje, koliko ljudi je država pripravljena sprejeti, in tako tudi nemške meje ostajajo odprte. Samo v letu 2015 je v Nemčijo prišlo rekordnih 1,1 milijona prebežnikov.

"Zastraševaje pomeni tudi uporabo oborožene sile"
Zaradi omenjenih razmer ima desničarska Alternativa za Nemčijo (AfD) že dvoštevilčno podporo, njena voditeljica Frauke Petry pa je v nekem pogovoru celo izjavila, da bi morali imeti varnostniki na meji dovoljenje za streljanje na nezakonite prebežnike, če se to izkaže za nujno. "Noben policist si ne želi ustreliti prebežnika, tudi sama si ne želim tega, a konec koncev zastraševanje pomeni tudi uporabo oborožene sile," je dejala za časopis Mannheimer Morgen.

"Zadnji nemški politik, ki je dovolil streljanje na migrante, je bil Erich Honecker," se je na besede Petryjeve odzval član socialnih demokratov Thomas Oppermann in s tem spomnil na razdelitev Nemčije v obdobju hladne vojne, ko so varnostniki na komunističnem vzhodu pod vodstvom Honeckerja lahko streljali na ljudi, ki so skušali nezakonito priti čez močno zastraženo mejo v Zahodno Nemčijo.

Maroko, Alžirija in Tunizija varne države
Merklova medtem vztraja pri svoji politiki - druge članice Evropske unije želi prepričati, naj sprejmejo kvote za sprejem prebežnikov, prizadeva si tudi za postavitev sprejemnih centrov na zunanjih evropskih mejah, Turčiji pa skuša položiti na srce, da mora resneje zaustavljati prebežnike na svojem ozemlju. Berlin je poleg tega Maroko, Alžirijo in Tunizijo razglasil za varne države, da bi tako zmanjšal izseljevanje iz držav severne Afrike, saj državljanom iz omenjenih držav po novem ne morejo več odobriti azila.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.