Na sestanku v Berlinu so sodelovali kanclerka in vodja krščanskih demokratov (CDU) Angela Merkel, predsednik krščanskih socialistov (CSU) Horst Seehofer ter vodja socialdemokratov Sigmar Gabriel, na pogajanjih pa je sodeloval tudi nemški notranji minister Thomas de Maiziere iz CDU-ja.

Subsidiarno zaščito prejmejo tisti posamezniki, ki nimajo pravice do azila, a jim v domovini grozijo nasilje, smrtna kazen ali mučenje. Po novi zakonodaji se dve leti ne bodo mogli združiti z družino.

Tisti, ki so v Nemčiji dobili pravico do azila ali pa jo še bodo, bodo po drugi strani še naprej imeli pravico do združitve družin.

Nemška vladna koalicija je tudi razširila seznam t. i. varnih držav, na katerega so dodali Maroko, Alžirijo in Tunizijo. To pomeni, da bo Nemčija prosilce za azil iz teh držav v prihodnje po hitrem postopku vračala v njihove domovine.

Sprememba se obeta tudi mladim beguncem. Kdor bo prišel v Nemčijo kot prosilec za azil ter tam uspešno začel in končal šolanje, bo lahko dve leti zaposlen v Nemčiji. Prosilci za azil v Nemčiji bodo morali v prihodnje tudi plačevati tečaje za vključevanje v družbo, in sicer naj bi njihov prispevek znašal deset evrov mesečno.

Švedi in Finci bodo vračali ljudi
Švedski notranji minister Anders Ygeman je razkril načrt vlade, ki bo v skladu s strožjo azilno zakonodajo izgnala 80.000 lani zavrnjenih prosilcev za azil - vračali jih bodo s čarterskimi poleti.

Zavrnjene prosilce za azil je v preteklosti sicer Švedska vračala v državo njihovega izvora z navadnimi letalskimi povezavami, zaradi številnih zavrnjenih prosilcev za azil pa jih bodo tokrat izjemoma vračali s čarterskimi poleti. "Za zdaj govorimo o številki 60.000, čeprav bi se ta lahko povišala na 80.000," je dejal po poročanju Guardiana medijem minister Anders Ygeman.

Švedska, ki ima 9,8 milijona prebivalcev, je lani sprejela 160.000 prosilcev za azil, kar jo uvršča v skupino evropskih držav, ki so glede na število prebivalcev sprejele večje število prebežnikov.

Švedski urad za migracije je v letu 2015 obravnaval 58.800 prošenj za azil, odobrili pa so jih približno 55 odstotkov, zaradi česar je minister Ygeman postavil omenjene ocene.

Finsko notranje ministrstvo predvideva izgon okoli 20.000 od skupno 32.000 prosilcev za azil, kolikor so jih dobili v lanskem letu. Pojasnili so, da bo namreč približno 65 odstotkov vseh vloženih prošenj za azil najverjetneje zvrnjenih. Dodali so, da je kakih 4.000 prišlekov že samih umaknilo prošnje za azil.

Na grško obalo prispelo 46.000 prebežnikov
Odločitev so v Stockholmu sprejeli v času, ko sicer nekatere evropske države (Danska, Avstrija) močno zaostrujejo azilno zakonodajo, medtem pa Združeni narodi sporočajo, da je samo letos na grško obalo prispelo več kot 46.000 prebežnikov, večinoma iz Sirije, kjer že peto leto divja vojna, Irana in Afganistana, kjer se krepi talibansko gibanje.

Danska sprejela strožjo zakonodajo
Odkar je Švedska sprejela strožji ukrep za sistematično fotografsko preverjanje osebnih dokumentov 4. januarja letos, je v državo sicer prišlo nekoliko manj prosilcev za azil. Nove težave pa nastajajo v prenatrpanih begunskih centrih. Pred dnevi je v begunskem centru v Mölndalu, ki je namenjen mladoletnikom brez spremstva, mladi prosilec za azil do smrti zabodel 22-letno uslužbenko Alexandro Mezher, katere družina je bila sicer iz Libanona. Motiv za napad še vedno ni znan, poroča Guardian.

V torek je danski parlament pričakovano potrdil strožjo azilno zakonodajo, ki ji po nedavnih dogodkih na Švedskem mnogi pritrjujejo. Danska zakonodaja po novem uvaja zaplembo osebnega premoženja beguncev in denarja, ki ga imajo pri sebi, če znaša več kot 1.340 evrov, s čimer bodo pokrili stroške njihovega bivanja. Združitev družin bo mogoča šele po treh letih, otežen je postopek pridobitve stalnega prebivališča in skrajšano obdobje veljavnosti začasnega bivanja.

Podoben zakon je sprejela tudi avstrijska vlada, a ga mora potrditi še parlament. Avstrijsko notranje ministrstvo je med drugim v svojih statistikah o kaznivih dejanjih uvedlo novo kategorijo kriminalnih dejanj v azilnih in begunskih centrih.

Nizozemska bi prebežnike vračala v Turčijo
Nizozemska, ki trenutno predseduje Svetu EU-ja, je predlagala nov evropski načrt, po katerem bi prebežnike z grških otokov s trajekti vračali naravnost v Turčijo, in ne na grško celino. Na drugi strani naj bi se EU obvezal, da bo letno sprejel od 150.000 do 250.000 prebežnikov - to je tudi pogoj, pod katerim bi bila Turčija pripravljena preostale prebežnike sprejeti nazaj. Nizozemski premier Mark Rutte se o tem načrtu že intenzivno pogovarja z Nemčijo, Švedsko in Avstrijo. Načrt bi lahko zaživel že marca ali aprila.

Makedonija znova odprla mejo z Grčijo
Makedonija je za begunce in migrante znova odprla mejni prehod Gevgelija-Idomeni z Grčijo. Policija v Skopju je sicer v sredo zvečer za spletni portal Deutsche Welle zanikala, da bi bil prehod dejansko zaprt. Kot so povedali, so prehod v sredo popoldne zaprli za zgolj 90 minut, kar je bila posledica krajše zapore na meji s Srbijo. Na grški strani tega železniškega prehoda naj bi bilo danes okoli tisoč ljudi, ki so noč preživeli v šotorih in improviziranih zatočiščih. Okoli 800 prebežnikov je noč preživelo na bencinski črpalki 20 kilometrov južneje.

Nove žrtve utopitve pri otoku Samos
Medtem znova poročajo o tragediji v grškem morju. V nesreči čolna pred grškim otokom Samos je utonilo najmanj 24 ljudi. Kot je sporočila grška obalna straža, gre za migrante, ki so bili na poti iz Turčije v Grčijo. Doslej so našli deset preživelih.